Julija KrzisnikOnkraj idej o tem, kar delamo narobe, in idej o tem, kar delamo prav, je mesto. Srečajmo se tam ... (Rumi)

Julija Kržišnik, dr. med., specialistka psihiatrije superviziranka podiplomskega študija iz Družinske in sistemske psihoterapije

DELOVNE IZKUŠNJE in PODIPLOMSKO IZOBRAŽEVNJE IN USPOSABLJANJE

  • 2011: Zdravnica pripravnica – Uspešno zaključen strokovni izpit
    • Splošna bolnišnica Izola
  • 2012 – 2017: Zdravnica specializantka psihiatrije – S pohvalo zaključen specialistični izpit iz psihiatrije
    • Univerzitetna Psihiatrična klinika Ljubljana - 5-letna specializacija iz psihiatrije, z vključenim podiplomskim izobraževanjem iz psihopatologije, psihofarmakologije in psihoterapije.
    • Zaporska psihiatrična klinika Berlin, Nemčija - Izpopolnjevanje iz področja sodnomedicinske psihiatrije
  • 2013 → Podiplomski študij iz družinske in sistemske psihoterapije
    • Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani,
    • Inštitut za družinsko in sistemsko psihoterapijo, Ljubljana in London
  • 2017: Zdravnica specialistka psihiatrije – Zaposlitev v zasebni koncesijski psihiatrični ambulanti in na zasebni kliniki
    • Dirona d.o.o., Klinika za psihiatrijo in psihoterapijo Ljubljana
    • Lahezis d.o.o., Psihiatrična ambulanta za mladostnike Ljubljana
  • 2018 - Klinika Doktor 24 d.o.o., Ljubljana

 

Partnerska sistemska psihoterapija

  • Raziskuje odnos med partnerjema preko skupnih in razhajajočih se prepričanj, vrednot, pričakovanj in vedenjskih vzorcev, ki jih partnerja v skupen odnos prinašata iz odnosov v svojih nuklearnih družinah in z ostalimi pomembnimi drugimi.
  • Krepi komunikacijske veščine, potrebne za postavljanje meja pri nestrinjanjih, da lahko oba partnerja varno izražata svoje poglede in vzdržujeta medsebojno zaupanje in spoštovanje.
  • Spodbuja za ustvarjalne spremembe ključne premike iz individualnih perspektiv v sistemske, ki upoštevajo partnersko in družinsko dinamiko z značilnimi pravili, vlogami in mejami.
  • Pomaga pri ločevanju med vsebino in procesom, izhajajoč iz predpostavke, da je vsebina sestavljena iz podrobnosti položaja, ki se ne morejo razrešiti, dokler ne ozavestimo procesov, ki tečejo v ozadju.
  • Prispeva k premikom v pogledih na partnerske težave iz premočrtne v krožno vzročnost, kar partnerjema pomaga pri prevzemanju lastne odgovornosti v skupnem položaju in ju odvrača od neplodnega iskanja krivcev.

Terapevtska srečanja običajno trajajo 60 minut in potekajo 1x mesečno ter lahko vključujejo hkrati oba partnerja ali vsakega posebej. Pomembne spremembe lahko dosežemo že na enem samem srečanju, navadno pa se terapija zaključi po 5-10 srečanjih in se kasneje po potrebi lahko ponovi.

Delo poteka pod supervizijo priznanih in izkušenih psihoterapevtov, ki delujejo sklopu podiplomskega izobraževalnega programa, organiziranega v okviru Katedre za psihiatrijo Medicinske fakultete v Ljubljani v sodelovanju z Inštitutom za družinsko sistemsko psihoterapijo v Ljubljani in v Londonu.

…raziskave o naravi osebnih težav, zaradi katerih ljudje iščejo pomoč, so pokazale, da jih je velik del povezan s partnerskimi težavami. Zaradi pomembnosti partnerstva kot kompleksnega navezovalnega sistema lahko doživljamo napetosti v partnerstvu kot vir življenjskega nezadovoljstva. Dokazano je, da ima dovolj dobro partnerstvo močno zaščitno vlogo pri kakovosti starševstva pri ljudeh z različnimi psihičnimi težavami …

(povzeto po: Rus Makovec M, Trampuž D: Sistemska družinska terapija: Lepota radovednosti namesto moči nadzorovanja. Ljubljana: Inštitut za družinsko in sistemsko psihoterapijo: Medicinska fakulteta, 2016)

<<Nazaj na Psihiatrijo

Individualne psihoterapije

Individualna psihoterapevtska srečanja predstavljajo komplementarno dopolnilo rednim psihiatričnim srečanjem, ki so časovno nemalokrat preveč omejena. Psihoterapevtsko delo z elementi podporne, integrativne in sistemske terapije poteka v 50 minutnih srečanjih in jih izvajamo različno pogosto, glede na potrebe in želje posameznika.

V času zdravljenja težav s pomembnim negativnim vplivom na splošno delovanje so velikokrat potrebna tedenska srečanja, ki pa se kasneje navadno zreducirajo na mesečna ali 3-mesečna obnovitvena srečanja. Posamezniki, vključeni v individualno terapijo, so kasneje vabljeni, da se vključijo v skupinsko psihoterapijo oziroma delavnice za sproščanje po načelih vedenjsko-kognitivne terapije.

<<Nazaj na Psihiatrijo

Družinska sistemska psihoterapija

  • Temelji na izhodišču, da noben človek ni izoliran otok in je del medčloveških interakcij; ter da je sistem kot celota drugačna kvaliteta kot le vsota posameznikov. Sistem je torej sestavljen iz posameznikov in odnosov med njimi – tako lahko neproblematični posamezniki oblikujejo problematičen sistem. Po načelih kibernetike, sprememba pri kateremkoli članu družinskega sistema, vnaša spremembe v celotni sistem in terja spremembe pri vseh članih sistema.
  • Med sabo skuša povezati vedenje, odnose in dogodke. Družino obravnava kot dinamičen sistem, ki se razvija v okolju, z okoljem in v času ter ima svoj življenjski cikel, v katerem se dogajajo specifične reorganizacije in prilagoditve na pričakovane in nepričakovane stresorje.
  • Upošteva torej pomen konteksta, v katerem se določeno simptomatično vedenje pojavlja, in ostalih dejavnikov v družini, ki vzdržujejo trdovratno simptomatiko in vlogo identificiranega bolnika in ki sicer izven običajnega individualnega terapevtskega prostora nimajo terapevtskega vpliva.

Terapevtova naloga je, da iz nevtralnega in ne obsojajočega položaja spoštljive radovednosti pomaga ohranjati zavesti o multiplih glasovih in resnicah, kar spodbuja iskanje novih resnic v družini.

Terapevtska srečanja običajno trajajo 60 minut, potekajo 1x mesečno in lahko vključujejo različno število družinskih članov. Pomembne spremembe lahko dosežemo že na enem samem družinskem srečanju, navadno pa se terapija zaključi po 5-10 srečanjih in se kasneje po potrebi lahko ponovi.

Delo poteka pod supervizijo priznanih in izkušenih psihoterapevtov, ki delujejo v sklopu podiplomskega izobraževalnega programa, organiziranega v okviru Katedre za psihiatrijo Medicinske fakultete v Ljubljani v sodelovanju z Inštitutom za družinsko sistemsko psihoterapijo v Ljubljani in v Londonu.

….ne glede na to, kako vrednotimo družinsko življenje, smo si verjetno edini, da je družina eden od bazičnih elementov našega oblikovanja. Ljudje imamo veliko potrebo, da bi pripadali majhni skupini ljudi, v kateri bomo lahko razvijali intimne vezi in občutke varnosti. Navezovanje je do določene mere celo biološko vgrajeno v naš osrednje živčevje kot del evolucijske opremljenosti za preživetje (Bowlby 1998). Res pa se v tesni povezanosti razvijajo intenzivna, tako pozitivna kot negativna čustva: oboja imamo v večji meri rezervirana za družinske člane. Družina je lahko naš vir problemov, rešitev ali oboje …

(povzeto po: Rus Makovec M, Trampuž D: Sistemska družinska terapija: Lepota radovednosti namesto moči nadzorovanja. Ljubljana: Inštitut za družinsko in sistemsko psihoterapijo: Medicinska fakulteta, 2016)

 <<Nazaj na Psihiatrijo

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
 
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112