Kaj naj sploh jem?

jul 25

Kaj naj si skuham, kaj naj pojem,

kaj naj si spečem, kaj sploh še smem,

kaj naj pogoltnem, kako naj vem,

pri vsaki stvari je en problem. (Tomaž Domicelj)

Preroške besede, danes bolj kot kadar koli prej. O hrani in prehrani dandanašnji tako rekoč vsi vemo vse, internet je poln povsem nasprotujočih si mnenj raznoraznih »strokovnjakov«. Zato ni prav nobeno presenečenje, da so v tej poplavi mnenj številni zmedeni.

Kako prepoznati sumljive nasvete

Osnovno načelo potrošniške previdnosti – namreč, če je nekaj slišati predobro, da bi bilo resnično, verjetno ni resnično – seveda velja tudi pri prehrani. Shujševalne diete, kjer bi lahko nekdo shujšal »10 kg v 14 dneh!«, in podobnih senzacionalističnih neumnosti seveda ni. So pa še vedno ljudje, ki takim obljubam nasedejo. Še večja težava so obljube, ki se sklicujejo na znanost, medicino, raziskave; kako naj potrošnik ve, kdo ima prav in kdo ne?

V času sodobne zgodovine je tudi uradna medicina večkrat obrnila svojo ploščo in »pojedla« kakšen dober nasvet, ki se ni izkazal za pravilnega. Novodobni »prehranski strokovnjaki« so zahvaljujoč medijem še glasnejši in odločnejši, čeprav se med seboj pogosto ne strinjajo. Kaj je torej res?

Načela zdrave prehrane

Če iz zapisanega potegnemo smiseln zaključek, je to lahko samo: vsega po malem in po malem vse! Človek je po svoji biološki zasnovi vsejedec; naš organizem za normalno delovanje potrebuje hrano tako rastlinskega kot živalskega izvora. Za večino ljudi so škodljive vse skrajnosti: nezdravo se je prehranjevati izključno z mesom, ravno tako je nezdravo biti vegan. Absolutnih prepovedi torej v prehrani za večino ljudi ni. Prav tako velja, da če je nekaj v določeni količini koristno, to še ne pomeni, da je v večji količini še koristnejše. Prava mera naj velja tudi – ali predvsem – pri hrani in pijači. Seveda določene (relativne) prepovedi veljajo za posameznike z določenimi boleznimi in bolezenskimi stanji, vendar nima nobenega smisla, če se teh prepovedi držijo tisti, ki tovrstnih zdravstvenih težav nimajo. Najboljši primer marketinškega izkoriščanja strahu potrošnikov s strani prehranske industrije v zadnjem času je široko promoviranje izdelkov brez laktoze in glutena. Prvi so velikega pomena za ljudi z laktozno intoleranco, drugi za tiste s celiakijo (glutensko intoleranco). Ljudem, ki teh bolezenskih težav nimajo, tovrstna dieta za zdravje ali počutje prav nič ne koristi – je pa draga. In prav to je seveda razlog, zaradi katerega je zanimiva za prehransko industrijo.

A pustimo to malo ob strani. Glede na to, da je poletje, gremo radi na piknik.

Piknik!

dr39 kuha 1Ob omembi piknika verjetno večina tistih, ki radi jedo, najprej pomisli na hrano z žara. O škodljivosti žara je bilo povedanega že ogromno, povsem zanesljivo pa vemo bolj malo. Zagotovo je škodljiva zažgana hrana, ne glede na to, ali zažgemo meso ali zelenjavo. O škodljivosti dima, ki žaru daje tisti posebni čar, se krešejo mnenja. Zagotovo ne bi bilo zdravo, če bi vsakodnevno jedli hrano z žara. In ker tega večina ne počne, se malo manj ukvarjajmo s škodljivostjo, temveč raje uživajmo. Iz izkušenj z raznih piknikov vidim, da večina na žaru peče bolj ali manj iste reči: svinjsko vratovino, zarebrnice in rebra, pleskavice, čevapčiče, tu in tam kakšne ražnjiče in precej bolj poredko kakšen kos perutnine. Poleg tega je najpogosteje uživana alkoholna pijača na pikniku pivo, zato ni prav nič nenavadnega, da imajo ljudje po pikniku težave z želodcem in prebavo.

Skušajmo biti bolj kreativni; na žaru so odlične tudi ribe. In zelenjava! Bučke, melancani, šampinjoni, paprika, veliki kosi čebule in podobno nam dodobra popestrijo užitek, hkrati pa bomo zaužili manj mesa, s tem manj maščob in manj bomo obremenili prebavo. Če ni res nujno – in ni tehtnega razloga, da bi smelo biti nujno –, ne pijmo piva, vsaj ne za žejo, kakšen kozarec ob hrani je nekaj čisto drugega. Zraven preobilice mastne hrane na prebavo najugodneje vpliva kislina – pijmo limonado! Ali vsaj kozarec vina namesto steklenice piva. In če smo se kljub vsemu preobjedli in preveč popili, je najbolje, kar lahko storimo za zdravje in splošno počutje, če gremo na sprehod. Ura hoje bo pospešila prebavo in praznjenje želodca ter s tem zmanjšala občutek prepolnega želodca, lažje bomo zadihali in bomo imeli naslednji dan manj težav. Zelo koristno je tudi, da dan ali dva po (preobilnem) pikniku načrtujemo zelo lahko hrano, morda celo kratek post.

Naj velja: bodimo zmerni!

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
 
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112