Zmanjšajmo posledice padcev v zimskih mesecih

dec 08

Zimski čas prinaša kratke in hladne dneve, sneg in led. Zaradi tega precej več časa preživimo v notranjih, ogrevanih prostorih, pred televizorjem in računalnikom, ob sladkih toplih napitkih in prigrizkih.

Pozimi smo telesno precej manj aktivni, zaradi česar se nam telesna teža navadno poveča, a ne na račun povečane mišične mase, kar bi si sicer želeli in kar bi v zimskih mesecih morda potrebovali še bolj kot v toplejšem delu leta. Ob tem seveda najprej pomislimo na kupe snega, ki jih moramo (večkrat) odmetati z dvorišča ali izpred garaže. Tega pretežno moškega opravila, ki zahteva precejšnjo moč in povzroči tudi mišično utrujenost ter bolečino, se mora lotiti tudi marsikatera ženska.

Preprečimo padce

Poleg pretečih bolečin v mišicah (t. i. muskelfiber) po odmetavanju snega pa v zimskih mesecih telo ogrožajo tudi spolzka tla, na katerih nam lahko zdrsne. Zdi se, da se, ne glede na to, kako previdni in pazljivi smo, padcev ne da preprečiti. Pa vendar ni čisto tako. Pogosto lahko beremo, kako pomembna je dobra telesna pripravljenost in kako priporočljivo je imeti močno in zdravo telo, le redki pa to povezujejo z reakcijami našega telesa ob nepredvidljivih situacijah, kot je na primer zdrs na spolzkih, poledenelih tleh. Da bomo lažje dvignili težko breme, če bomo močnejši (imeli večjo mišično moč), je jasno vsakomur. Da je treba imeti za hojo po vrvi dobro razvito ravnotežje, bi tudi uganil vsak. Precej manj pa je takih, ki bi tako mišično moč kot tudi ravnotežje povezali z zmanjševanjem pogostosti padcev na spolzkih tleh.

Z redno vadbo za izboljšanje mišične moči, ki vključuje različne vaje za krepitev posameznih mišičnih skupin ter tudi bolj kompleksne vaje, v katere so vključene mišične skupine več delov telesa hkrati (npr. mišice rok, nog in trupa), ohranjamo svoje telo močno in pripravljeno za večje napore, kot so vsakodnevno nošenje torbe in nakupovalnih vrečk, hoja po stopnicah in gospodinjska opravila.

gibanjeVaje za boljšo reakcijo telesa

Tovrstni vadbi je zelo priporočljivo dodati še vaje za propriocepcijo (proprioceptorji so čutilni receptorji v mišicah, kitah, ligamentih in sklepnih ovojnicah, ki možganom pošiljajo informacije o položaju telesa oziroma posameznih segmentov ter napetosti v mišicah). S takimi, specifičnimi vajami izboljšamo delovanje proprioceptorjev, kar v hitrih, nepredvidenih situacijah, kot je zdrs na spolzkih tleh, omogoči boljšo reakcijo telesa (pravočasno aktivacijo mišic, potrebnih za ohranitev stabilnega, uravnoteženega položaja) ter tako tudi prepreči padec.

Med vaje za propriocepcijo štejemo vaje za ravnotežje, pri katerih moramo na različne načine, pod različnimi pogoji in v različnih položajih ohranjati svoje telo v uravnoteženem položaju. Take vaje lahko izvajamo z odprtimi ali zaprtimi očmi, na eni ali obeh nogah, v položaju na vseh štirih (na kolenih in dlaneh), z nagnjenim ali vzravnanim trupom, na nestabilnih podpornih površinah (ravnotežne deske, blazine) itn. Nabor vaj je ogromen in le domišljija je tista, ki nam pri tovrstni vadbi postavlja meje.

Delovanje proprioceptorjev lahko pomembno izboljšamo tudi s koordinacijskimi vajami, ki prinašajo vadbi največjo dinamičnost. Gre namreč za vaje, ki zahtevajo hkratno povezovanje različnih gibov posameznih delov telesa, ki morajo biti usklajeni, pravočasni in natančno izvedeni. Zaradi tega sta ob izvajanju tovrstnih vaj potrebni precejšnja zbranost in koncentracija.

Večja raznolikost vaj bo ob rednem izvajanju pripomogla k bolj skladnemu gibanju, boljšemu izkoristku energije pri vsakodnevnih aktivnostih in nas, kar je morda še bolj pomembno, reševala v nepredvidenih situacijah, saj bo telo ohranila v uravnoteženem položaju in preprečila padec, udarec ali poškodbo.

Včasih se padcu ni moč ogniti

Tudi če redno vadimo, pa se padcu včasih ne moremo ogniti. Posledice tega so vsekakor manjše, če imamo večjo mišično moč, s katero lahko ublažimo sile, ki nastanejo ob stiku našega telesa s tlemi. Te sile lahko povzročijo različne poškodbe (zlom kosti, zvin sklepa, natrganje ali strganje mišice, kite ali ligamenta itn.), zaradi katerih navadno najprej poiščemo zdravniško pomoč (morda zahtevajo imobilizacijo ali celo kirurško obravnavo), nato pa je potrebna rehabilitacija, s katero poškodovani del telesa povrnemo v stanje pred poškodbo.

Fizioterapevti pri obravnavi poškodb uporabljamo različne metode in tehnike, na trgu pa je tudi precej aparatov in pripomočkov, ki so nam med rehabilitacijo v precejšnjo pomoč. Poleg dobro zaceljenih poškodovanih struktur je treba doseči gibljivost v obsegu kot pred poškodbo, izboljšati mišično moč, ki je zaradi imobilizacije oziroma operacije oslabela, ponovno vzpostaviti dobro delovanje proprioceptorjev ter ne nazadnje doseči normalno funkcionalnost poškodovanega dela telesa.

Trajanje rehabilitacije

Poleg vsega naštetega pa je bistveni faktor, ki narekuje celoten potek rehabilitacije, bolečina. Za njeno zmanjšanje in popolno odpravo je potrebno veliko potrpljenja ter kombinacija različnih vrst terapije. S korektno zastavljenim programom rehabilitacije, doslednim upoštevanjem navodil in dobrim sodelovanjem poškodovanca s fizioterapevtom je tako končni cilj (polna funkcionalnost brez prisotnosti bolečine) dosežen v najkrajšem možnem času.

Ker nesreča nikoli ne počiva, lahko na spolzkih (poledenelih) tleh pade vsak, a boljša fizična kondicija (dobra mišična moč, ravnotežje, gibljivost, koordinacija,...) pred poškodbo lahko ne le zmanjša resnost poškodbe, ampak tudi pomembno skrajša rehabilitacijo.

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112