Zima - Poškodbe zaradi nizkih temperatur

feb 18

Tudi ob temperaturah pod ničlo lahko uživamo zunaj. Smučanje, drsanje, sankanje ali sprehod v naravi so le nekatere od številnih aktivnosti, ki jih lahko izberete. Zima je predolga in prelepa, da bi jo preživeli doma. Le ustrezno se je treba pripraviti in zaščititi.

Omrzline, ozebline in podhlajenost

Omrzline so akutne poškodbe kože, ki nastanejo zaradi mraza pri temperaturah pod lediščem. Ozebline so kronične poškodbe in nastanejo po ponavljajoči, daljši izpostavljenosti kože nižjim temperaturam (nad lediščem). Najhitreje so prizadeti najbolj izpostavljeni deli telesa: prsti (rok, nog), nos, uhlji, lica in brada. Na teh mestih se pojavi hladna bleda modrikasta koža in slabši občutek za dotik. Občutek za mraz se zmanjša, premikanje prizadetega dela je boleče. Po ogrevanju se odvisno od ravni prizadetosti pojavi otekanje, rdečina in mehurji ali celo odmrtje tkiva – gangrena (sivo-črna obarvanost kože).

Podhladitev

Kadar temperatura jedra telesa pade pod 35 stopinj Celzija, govorimo o blagi, pod 32 stopinjami Celzija o zmerni in pod 28 stopinjami Celzija o hudi podhladitvi. Dobra splošna telesna pripravljenost, večja mišična masa in telesna maščoba so naravna zaščita pred takimi razmerami. Starejši in majhni otroci izgubljajo toploto hitreje. Zaradi manjše mišične mase in manj podkožnega maščevja tvorijo manj toplote in drgetanje pri njih lahko celo izostane. Otroci postanejo v mrazu nemirni in jokajo. Ker imajo večjo površino glave glede na telo v primerjavi z odraslimi, izgubijo več toplote. Zato naj bodo vedno zaščiteni s kapo. Ko temperatura jedra telesa pada, postane prizadeti zaspan, utrujen, oslabel in zmeden. Pri hudi podhladitvi opažamo upočasnjeno dihanje in počasnejši srčni utrip, nastopi lahko tudi smrt.

Prva pomoč

Kako hitro se boste ohlajali, je odvisno od razlike med vašo in temperaturo okolice, hitrosti vetra in vlage. Sami lahko vplivamo delno le na zadnji dejavnik tako, da mokra oziroma vlažna oblačila čim prej zamenjamo s suhimi. Če vas zebe v prste, si jih lahko začasno grejete pod pazduhami. Pri ogrevanju omrzlin pazimo, da odstranimo vse, kar bi lahko oviralo krvni obtok (prstan, zapestnica, ura). Prizadeti del ob ogrevanju namreč precej oteče. Prstov ne drgnemo s snegom ali namakamo v vročo vodo, omrzline le povijemo z gazo (vsak prst zase) in roko začasno imobiliziramo. Obleko prizadetega zrahljamo in ga spodbujamo h gibanju. Čim prej se umaknemo na toplo. Zavestnemu lahko ponudimo topel sladkan čaj, ki bo podhlajenega ogrel od znotraj in mu dal potrebno energijo. Slečemo mu mokra oblačila in ga zavijemo v deke (trup v alufolijo, če jo imate) ter pustimo, da se spontano ogreje. Ves čas nadzorujemo dihanje in stanje zavesti. Hudo podhlajenega (z motnjo zavesti) obrnemo v stabilni bočni položaj in pokličemo nujno medicinsko pomoč. Čim manj ga premikamo, saj se lahko hitro pojavijo motnje ritma srca, ki so lahko usodne.

Preventiva

Vedno se oblačimo v slojih (čebulno). Med dve ali tri plasti obleke ujeti zrak bo deloval kot odličen izolator. V mrazu obujemo čevlje, ki ne prepuščajo vode in dobro zadržujejo toploto. Bombažne ali klasične, volnene nogavice ter pretesna oblačila zamenjajmo za sodobne materiale, ki bolje ohranjajo toploto in odvajajo vlago od površine telesa. Izpostavljene dele zavarujemo pred mrazom tako, da jih ovijemo v obleko, vedno si nataknemo tudi rokavice, šal in kapo. Za boljšo prekrvavitev se odpovejte kajenju, saj povzroči kratkotrajno zožitev žil. Pitje alkohola, ravno nasprotno, žile prehodno razširi, vendar s tem pripomore k prehitri izgubi toplote čez celotno površino telesa in celo pospeši podhladitev. Bolniki z motnjami prekrvavitve nog (periferna arterijska bolezen) in sladkorno boleznijo naj bodo posebno pozorni, saj začutijo težave pozneje in je zanje lahko prepozno. Otroci, ki jih starši nosijo v nahrbtniku, niso dovolj zaščiteni pred mrazom. Ker se ne premikajo, še hitreje podležejo mrazu. Kadar je vreme zunaj vetrovno in so temperature zelo nizke, staršem z majhnimi otroci in starejšim svetujemo, da se raje zadržujejo doma.

Poškodbe zaradi kidanja snega

To zahtevno opravilo marsikdo močno podcenjuje. Zaradi napora, prisilnega položaja telesa, rotacij ob odmetavanju snega in mraza, ki mu je telo izpostavljeno, se pogosto pojavijo bolečine v križu. Pri nekaterih tovrstno opravilo povzroči ukleščenje medvretenčne ploščice (diskus hernia). Značilni simptom je huda bolečina, ki seva vzdolž ene ali celo obeh nog. Posledično je človek onesposobljen za več dni, včasih celo tednov, pri nekaterih pa je operacija neizogibna. Za srčne bolnike sta hud napor in mraz nevarna kombinacija. Tisti, ki se zavedajo svojih težav, običajno kidanje snega prepustijo mlajšim. Večji problem so tisti z visokimi dejavniki tveganja, ki še niso imeli težav s srcem (denimo neaktivni, čezmerno težki, moški, kadilci, sladkorni bolniki, z visokim krvnim tlakom). Mraz namreč povzroči krčenje žil (vazokonstrikcijo), prevelika obremenitev pa povečano potrebo srčne mišice po kisiku, ki je koronarne žile ne morejo zadostiti. Posledica je pojav bolečine v prsnem košu (angina pectoris) ali celo srčni infarkt. Zato vsem s tveganji svetujemo veliko mero previdnosti pri tem opravilu. Če se ga vseeno lotite, bodite pozorni na svoje telo in ob težavah takoj prekinite delo in pokličite nujno medicinsko pomoč.

Padci, zvini in zlomi

Ob nizkih zunanjih temperaturah se je treba pred vsako aktivnostjo primerno ogreti in mišice pripraviti na napor. Nategu mišice, zvinom in zlomom se izognemo tudi tako, da vzdržujemo dobro telesno pripravljenost čez vse leto. Starejši naj se izognejo izhodom od doma ob dnevih, ko je na cesti poledica. Pri poškodbi okončino čim prej imobiliziram, hladimo in počivamo. Ob sumu na hujšo poškodbo (izpah, zlom) obiščemo travmatologa.

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112