Človeško telo je ustvarjeno za gibanje

apr 15

Novi tehnološki izumi nam omogočajo, da opravimo večino stvari, ne da bi se premaknili iz naslonjača. Pretežno sedeče delo, ure gledanja televizije in delo z računalniki je privedlo do tega, da velik del svojega življenja presedimo.

gibanje 1 dr24 24Študije so pokazale, da tej aktivnosti povprečni človek nameni 9–13 ur na dan. Takšen način življenja seveda pusti poledice na našem telesu in zdravju.

Debelost in sladkorna bolezen (tipa 2) nista več samo bolezni odraslih, temveč tudi otrok. V Sloveniji ima približno 20 odstotkov otrok in kar 50 odstotkov odraslih prekomerno telesno težo. Ta skrb vzbujajoča epidemija je posledica nepravilnega življenja. Neravnovesje med vnosom kalorij (zaužito hrano) in porabo energije (gibanjem) vodi v kopičenje kilogramov in nastanek bolezni. Družina je prvo okolje, v katerem otrok razvije prehranjevalne in gibalne navade, ki se ga navadno držijo vse življenje. Zato jim bodimo odrasli s svojim vedenjem dober zgled. Poglejmo nekaj razlogov, zakaj bi bilo prosti čas bolje preživeti v gibanju namesto sede.

Hoja je najboljše zdravilo (Hipokrat)

Hoja kot oblika redne telesne aktivnosti koristi vašemu telesu in duši. Kombinacija aerobne vadbe in sproščanja v enem ima številne pozitivne učinke na naše zdravje in počutje. S tem, ko prenašate lastno telesno težo in uživate v sončnih žarkih (dvigujejo raven vitamina D), uspešno preprečujete osteoporozo. Hoja vas ščiti pred kardiovaskularnimi boleznimi, znižuje krvni tlak, zmanjšuje verjetnost sladkorne bolezni in pomaga pri uravnavi telesne teže. Izboljša psihično počutje, spomin in zmanjšuje tesnobo. Hoja pozitivno vpliva tudi na vašo kreativnost, ki se poveča kar za 60–80 odstotkov. Ta učinek traja še nekaj ur po končani aktivnosti.

Je tek boljša izbira?

Tek prinaša enake ugodnosti dobrega počutja kot hoja. Količina sproščenih endorfinov pa je še večja in vam lahko bistveno izboljšajo razpoloženje. Intenziteta te dejavnosti je običajno večja kot pri hoji, zato so pozitivni učinki na metabolizem neprimerljivo večji. Ob teku tako porabite dvainpolkrat več kalorij kot pri hoji. Tudi poraba kalorij po prenehanju teka je večja kot pri hoji in traja še več ur (»afterburn effect«). Seveda je pridobivanje kondicije in mišične moči sorazmerno z naporom.

Zanimiva dejstva::

 
  1. 1 kg mišic med mirovanjem porabi le 12 kal/dan.
  2. Debeli ljudje presedijo 2,5 ure na dan več kot suhi.
  3. Med sedenjem se zmanjša aktivnost encimov za razgradnjo maščob (za 90 odstotkov).
  4. Raven dobrega holesterola (HDL) se zniža že po dveh urah sedenja (za 20 odstotkov).
  5. Dolgotrajna mišična neaktivnost povzroča neobčutljivost receptorjev v mišicah na inzulin, kar vodi v razvoj sladkorne bolezni.
  6. Sedenje poveča pojavnost raka na črevesju, dojki, maternici in jajčnikih.
  7. Sedenje poveča verjetnost otekanja gležnjev, nastanka krčnih žil in pojava globoke venske tromboze.
  8. Pretok krvi v nogah po šestih urah sedenja upade za 50 odstotkov.
  9. Pojavijo se bolečine v kolku zaradi zategnjenih in skrajšanih mišic oziroma vezi kolka.
  10. Bolečine v hrbtenici zaradi oslabelih mišic trupa, nestabilnost.
  11. Več zdrsov medvretenčnih ploščic (discus hernia) se pojavi pri ljudeh, ki pretežno sedijo.
  12. Ljudje s sedečim načinom življenja (več kot šest ur na dan) imajo kar dvakrat večjo verjetnost za kardiovaskularne dogodke kot nekdo, ki presedi manj kot tri ure na dan. Tudi življenjska doba se skrajša kar za nekaj let.
 
     
     

Zanimivo pa je dejstvo, da lahko s hojo dosežete enake rezultate kot pri teku. Če recimo prehodite dvakrat večjo razdaljo, kot jo nekdo preteče, bo poraba kalorij približno enaka. S hojo v hrib ali z dodatno obremenitvijo z utežmi dosežete enako intenziteto napora kot pri teku. Dobra stran je tudi, da se izognete poškodbam, ki so pogosto posledica preutrujenosti. Pri teku so zvini, nategi in preobremenitve mišic nekaj običajnega. Verjetno najnevarnejše pri teku so aritmije. Te se navadno pojavijo ob preobremenitvi srca in v fazi ohlajanja. Za varen trening se gibajte v območju zmernega napora, kar pomeni okoli 70 odstotkov vašega najvišjega srčnega utripa. Z rednim nadzorom lastnega srčnega utripa, na 5–10 minut med naporom, lahko trening prilagodite svojim zmogljivostim.

Če ste med tistimi, ki razmišljajo o udeležbi pohoda ali maratona, vam svetujem, da se na večje razdalje pripravite tako, da enkrat na teden prehodite ali pretečete malo daljšo razdaljo (deset odstotkov več), kot to storite ob običajni dnevni rutini. Vaš tempo naj bo nekoliko nižji. Prednost ima pridobivanje vzdržljivosti. Hitrost naj bo vsaj na začetku drugotnega pomena. Daljše vzdrževanje napora znotraj aerobnega praga bo izboljšalo tudi vaše vsakodnevne zmogljivosti ob dnevnih športnih rutinah. Letos se bodo številni ljubitelji teka udeležili maratona. Odlična izbira za vse pohodnike in tekače pa je tudi 35-kilometrska proga okoli Ljubljane v okviru vsakoletnega pohoda po Poti ob žici. Poleg spomina na osvoboditev Ljubljane prireditev spodbuja gibanje in zdrav način življenja. Proga je namenjena tako slabše kot bolje pripravljenim pohodnikom in tekačem. Izbirate lahko namreč dolžine od 3 do 35 kilometrov. Za več spodbude lahko na nadzornih točkah pridobivate žige, tisti, ki opravite celotno pot, pa si prislužite čisto pravo kolajno. Povabite prijatelje, vzemite s seboj otroke in v dobri družbi storite nekaj dobrega zase.

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112