Rok Lokar, dr. med., specialist družinske medicine

jun 10

Dr. Lokar. Na vprašanje, kdaj je vedel, da bo zdravnik, odgovori kot iz topa: »Odkar vem zase.« To je njegovo življenje. Vendar takoj doda: »Šli smo študirat zato, da bi delali,« in pojasni: »Medicina ni glamurozen posel. Je garanje, je umazan posel.«

rok lokar dr med 1 

Je bila torej izbira študija medicine samoumevna?
Povsem. Zanima me tako rekoč vse, vendar se edino z medicino ne morem ukvarjati za hobi. Ja, študij medicine je bil samoumeven. Na vpisni list za nadaljevanje šolanja na fakulteti sem pod 1 vpisal medicino, naprej pa nič.

Je medicina v vašem življenju še vedno na prvem mestu?
Na prvem mestu je moja družina, medicina je moja služba. No, smisel kakovostnega življenja je v vsem najti zadovoljstvo, zato pa je nujno imeti cilje.

Kako bi lahko ocenili ljubljansko medicinsko fakulteto?
Fakulteta daje dovolj znanja. V primerjavi s tujino tu ni razlik, morda je pri nas nekoliko manj klinične prakse.

Kdaj ste se odločili postati družinski zdravnik?
V zadnjih letih študija, ko sem ugotovil, da me tudi v medicini zanima tako rekoč vse.

Vam je bilo kdaj žal, da ste se odločili za ta poklic?
Malo za šalo: ko sem dobil prvo plačo. V resnici? Ne.

Ali zdravniška stroka razume celovito in bistveno vlogo družinske medicine v sistemu zdravstvenega varstva?
Zadnja leta tudi pri nas čedalje bolj, predvsem zahvaljujoč požrtvovalnosti izjemnih posameznikov, kakršen je bil pred kratkim preminuli kolega Janko Kersnik.

Za doseganje visokih standardov, usposabljanja in vsega, kar koristi bolnikom in skupnosti, je potreben stalen razvoj stroke. Je tudi v resnici tako?
Je.

Družinska medicina se mora ukvarjati z vsemi zdravstvenimi problemi posameznega bolnika. Sliši se samoumevno, vendar ali je to sploh možno?
Ne samo, da se ukvarjamo z vsemi zdravstvenimi problemi, ob tem moramo upoštevati tudi kulturne razlike in socialne razmere, pa še kaj bi se našlo.

V katero smer se razvija družinska medicina? Da prepozna težave in ponuja posredno vlogo do specialistov, da je torej družinski zdravnik predvsem izjemen diagnostik?
Razvoj gre po eni strani v pričakovano smer. Vse več stvari skušamo narediti sami, ob tem so specialisti na sekundarni ravni predvsem storitveni servis v smislu diagnostike in zdravljenja tistih stanj, ki zahtevajo bolnišnično obravnavo. Po drugi plati je vse bolj jasno, da je potrebna individualna celostna obravnava, saj se poskusi poenotenja ne obnesejo. Morda se sliši kot obrabljena floskula, a vendar v resnici velja: vsakdo je unikat, svet zase. 

Kaj skriva v sebi izraz celostni pristop, ki opisuje eno od temeljnih značilnosti družinske medicine?
Naj se navežem na prejšnje vprašanje. Računalniška diagnostična orodja so se statistično izkazala kot zelo natančna, težava pa je, da svet ni črno-bel. Pri poskusu uveljavitve enotnega pristopa se zatakne že pri tem, katera in koliko zdravil je nekdo sploh pripravljen jemati. To je odvisno od številnih dejavnikov: starosti, spola, verskega prepričanja, kulturnega in socialnega ozadja, ne nazadnje tudi od dnevnega razpoloženja. Vse to v resnici lahko upošteva samo človek, ker za spoznavo tega rabi svoje čute in čustva.

Družinski zdravnik mora vedeti pravzaprav vse, saj se sooča z vsemi vrstami zdravstvenih težav, ki jih mora obravnavati ne glede na starost, spol ali druge značilnosti pacientov. To se zdi izjemno zahtevno, skorajda preveč…
Drži.

rok lokar dr med 2Kaj je prednost družinskega zdravnika v primerjavi s specialisti?
Domneve in predstave so navadno nekoliko zgrešene. Jaz poznam delo v kliničnem centru, ker sem tam delal, zaposleni v kliničnem centru pa mojega dela večinoma ne poznajo. Veste, za rešitev 90 odstotkov problemov na nekem področju je potrebnih 50 odstotkov znanja tega področja. Prednost družinskega zdravnika je ravno širše poznavanje različnih področij medicine; v posamezni specialni stroki vedo zgolj specialisti tiste stroke več kot splošni, družinski zdravnik, na vseh drugih področjih pa vedo družinski zdravniki več kot klinični specialisti.

To po drugi strani najbrž terja stalno izobraževanje, strokovno usposabljanje na vseh področjih. Je za to poskrbljeno institucionalno ali je to skrb vsakega posameznika posebej?
Žal je to skrb posameznika.

Se spomnite svojega prvega delovnega dne?
Niti najmanj. Izgubljen je v nepregledni množici podobnih dni, zgodnjih dežurstev, neprespanih noči in obremenitev.

Pri praksi družinskega zdravnika gre za oseben odnos s pacienti. Večini med njimi je družinski zdravnik prvi stik z zdravstveno službo v okviru sistema zdravstvenega arstva. Koliko tak odnos obremenjuje zdravnika?
Do neke mere zagotovo. Pacienti z leti postanejo stari znanci, z nekaterimi se splete tudi prijateljski odnos. To po eni strani olajša delo, po drugi pa pomeni večjo čustveno vpletenost, kar je lahko škodljivo in boleče. Nekaj je treba dobro razločevati: zdravnik mora imeti razumevanje, empatija pa je obremenjujoča.

Imam občutek, da vsakdanje delo družinskega zdravnika pomeni za  paciente višjo stopnjo zadovoljstva, vendar pa so nesporazumi ali napake v ožji skupnosti, v kateri deluje družinski zdravnik, precej bolj odmevni.
Dvomim. Tudi ob medijskem pranju umazanega perila je večinoma jasno, da temelj spotike ni zgolj zdravniška napaka, temveč predvsem neustrezna komunikacija. Zdravniki nismo nezmotljivi, kar je vsakomur jasno. Če je napaka narejena kljub trudu po najboljših močeh in ni posledica neznanja ali malomarnosti, jo po mojih izkušnjah z ustreznimi pojasnili in opravičilom ljudje sprejmejo tako kot vsako drugo nevšečnost. Če bi zdravnik sam in osebno odgovarjal za vsako napako, prav hitro ne bi bilo nobenega zdravnika več.

Ljudje na področju zdravstva velikokrat pričakujemo čudeže. Kakšne so vaše izkušnje s pacienti? Kaj je zanje glede družinskega zdravnika najbolj pomembno?
Gre predvsem za zahtevo sodobne potrošniške družbe, ko vsakdo za vsako težavo pričakuje takojšnjo rešitev. V medicini čarobne paličice ali čarobne tabletke večinoma nimamo. Res je, da so pacienti zelo hvaležni, vendar je tudi res, da smo vedno bolj storitvena dejavnost. To velja zlasti za urbana okolja.

Lahko družinski zdravnik sploh kdaj pozabi na službo?
Odvisno od posameznika. Koristno je, da zmore.

Imate tudi vi svojega izbranega zdravnika?
Imam. 

Ste bili  kdaj v bolnišnici kot pacient?
Ravno pred kratkim, in to zaradi precej resnega posega, zato zelo dobro vem, kako se počuti pacient, ko ga prevažajo po bolnišničnih hodnikih. Vseeno lahko dodam, da je ležati v sobi intenzivne terapije kot pacient manj stresno kakor tam delati kot zdravnik. To verjetno velja tudi za medicinske sestre. Morda se bo ob tem kdo za trenutek ali dva vsaj malo zamislil.

Kakšni pacienti ste zdravniki?
Hmm, slabi.

rok lokar dr med 4Ste sploh kdaj slabe volje?
O ja. Vprašajte soprogo (smeh).

Ste natančni, dosledni?
Zelo. Dosleden sem patološko, zato velikokrat raje vse naredim sam, saj potem odgovarjam zgolj samemu sebi.

Torej znate biti tudi sitni in trmasti?
Včasih sem siten, trme je v zadnjem času precej manj. Predvsem zaradi razmišljanja, koliko kakšna stvar pomeni v življenju.

Torej se vse in vsakdo spreminja. Tudi v odnosu s pacienti?
Zagotovo. Veste, od pacientov sem se veliko naučil. Lekcija iz ponižnosti je bila ena izmed prvih in bi jo moral biti deležen prav vsak zdravnik.

Kako se najbolj spočijete in sprostite?
Najbolj si odpočijem s svojo družino, s soprogo in otrokoma. Rad tečem, kolesarim zaradi pomanjkanja časa malo manj. Ukvarjam se tudi s fotografijo, čeprav je imela ta zame večji šarm pred nastopom digitalne revolucije. Nisem zbiratelj, sem pa v splošnem tehnološko usmerjen, navdušujejo me tako računalniki kot druge elektronske naprave, a tudi zahtevne mehanske stvari in inženirske rešitve. Sem tudi sam svoj mojster in skušam večino opravil v hiši postoriti sam.

Bralci Doktorja že vedo, da tudi zelo radi kuhate ...
Moja strast do kuhanja je predvsem posledica tega, da rad dobro jem.

Ali posodo pomivate sproti ali je na koncu vašega ustvarjanja v kuhinji razdejanje?
Če se le da, pomivam sproti. Iz pietete do soproge.

Ali kuhate po receptu?
Iz receptov izberem tisto, kar se mi zdi najboljše, sicer pa se rad preizkušam, poskušam, eksperimentiram … Na koncu mora priti na krožnik nekaj, kar te ne sme pustiti ravnodušnega.

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112