Natisni to stran

Verjamem v sodobno, z dokazi podprto medicino

jan 09

Že od nekdaj se je navduševal za naravoslovje, zato se je pri izbiri študija odločal med fiziko, kemijo in medicino. Nazadnje je prevladala medicina, ker je imel z njo že od otroštva dalje največ stika: „Moj oče je namreč družinski zdravnik, ki se je pred kratkim upokojil. Svoj poklic je imel vedno rad in tako sem odraščal z ljubeznijo do medicine. Poklic zdravnika je bil včasih izjemno cenjen, zadnje desetletje ali dve pa se to na žalost počasi spreminja. Kljub temu svoje poklicne izbire nisem nikdar obžaloval.”

Mag. Manfred Mervic, dr. med., spec. internist, gastroenterolog, je zaposlen v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana na Kliničnem oddelku za gastroenterologijo.

pogovor mag manfred mervic 1Kdaj ste vedeli, da boste delali kot zdravnik?

Odločitev je padla relativno pozno, tako rekoč v zadnjem hipu, tik pred vpisom na fakulteto. Seveda me je potem čakalo še leto služenja vojske. Ko sem pričel obiskovati predavanja in vaje na medicinski fakulteti, sem že vedel, da sem na pravi poti. Vse me je izredno zanimalo, od predkliničnih predmetov v prvih letnikih do klinike, s katero sem se začel srečevati v tretjem letniku. Ugotovil sem, da rad delam z ljudmi, da mi ni tuje timsko delo in da me veseli ljudem pomagati. Diagnostika in zdravljenje sta pravzaprav raziskovanje in reševanje problemov, to pa imam že od nekdaj rad.

Vam je medicinska fakulteta dala znanja, ki jih potrebujete?

Medicinska fakulteta v Ljubljani je zelo kakovostna ustanova, dobro me je pripravila na delo z bolniki in seveda na nadaljnje učenje. Poklic zdravnika pomeni nenehno učenje in izpopolnjevanje. Praktično vsakodnevno prihaja do novih odkritij na področju razumevanja, diagnostike in zdravljenja bolezni. Če hočeš ostati v koraku s časom, moraš novosti konstantno spremljati in jih uvajati v svoje delo. V skoraj dvajsetih letih, odkar delam kot zdravnik, se je zgodilo veliko novega – uvajajo se nove preiskovalne metode, spreminja se način zdravljenja, kar izboljšuje končni izid za bolnika – vse to je posledica boljšega razumevanja nastanka bolezni in novih, učinkovitejših zdravil ter postopkov zdravljenja.

Se še spomnite svojega prvega dne v službi?

pogovor mag manfred mervic 2Seveda, zelo živo se spominjam svojega prvega dne v službi, to je bilo avgusta 1995. Kot vsak mlad zdravnik sem opravljal sekundariat, ki je bil v tistem času oblika pripravništva. Poln pričakovanja sem začel na Gastroenterološki kliniki UKC v Ljubljani, s katero sem se srečal že v študentskih letih na obveznih vajah iz interne medicine. Že takrat mi je bilo delo na kliniki všeč, tudi kolektiv me je dobro sprejel medse, zato sem se tam dobro počutil. Prvi dan službe sem srečal še nekaj mladih kolegov, prav tako novincev, in tudi tiste, ki so na kliniki delali že nekaj mesecev. Postali smo nerazdružljiva ekipa in skupaj smo premagovali svoje prve korake. Pričelo se je resno klinično delo z bolniki na oddelku. Služba je zame pomenila osamosvojitev, tudi v finančnem smislu.

Kdaj je prišla odločitev za področje specializacije?

Verjetno je ta odločitev padla že v času študija med obveznimi vajami iz interne medicine. Za gastroenterologijo me je navdušil moj takratni mentor dr. Matjaž Hafner, ki me je potrpežljivo uvajal v to področje medicine. Bil mi je za vzor. Všeč mi je bilo delo na oddelku, še bolj pa sem bil navdušen nad endoskopsko diagnostiko in endoskopskimi posegi. S tem izzivom sem se bil pripravljen spoprijeti.

Gastroenterologija je veda, ki se ukvarja z diagnostiko in zdravljenjem bolezni prebavil, to je požiralnika, želodca, črevesja, jeter in trebušne slinavke – kar precej, zame kot laika, tudi različnih področij.

Res je, prebavila sestavlja veliko različnih organov. Prebava je kompleksen proces, ki se začne v ustih in nadaljuje navzdol po prebavni cevi. Poleg prebavne cevi sodelujejo še trebušna slinavka, ki izloča prebavne encime in hormone, ter jetra z žolčnikom, ki so kompleksen organ s številnimi funkcijami. Zato si gastroenterologi delo razdelimo in se specializiramo za posamezna področja. Hepatologi se prvenstveno ukvarjajo z jetri in žolčnikom, nekateri gastroenterologi se poglobljeno posvetijo zdravljenju kronične vnetne črevesne bolezni, drugi obravnavajo rak prebavil, tretji bolezni trebušne slinavke. Sam vodim Oddelek za intenzivno terapijo, kjer zdravimo bolnike s krvavitvijo iz zgornjih ali spodnjih prebavil, tiste ki prebolevajo akutno vnetje trebušne slinavke, tiste z zapleti jetrne ciroze in druge kritično bolne.

Je v Sloveniji splošen problem dokaj pozno odkrivanje obolevnosti in velja to tudi za bolezni prebavil?

Ne. V Sloveniji imamo od leta 2007 program Svit, ki je državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki, ki deluje odlično. Gre za presejalni program pod okriljem Ministrstva za zdravje Republike Slovenije, ki vključuje moške in ženske v starosti od 50 do 69 let. Omogoča nam, da veliko rakov na debelem črevesu in danki preprečimo, ker odkrivamo in odstranjujemo polipe, ki so predstopnje raka. To pomeni zmanjšanje obolevnosti in umrljivosti zaradi raka na debelem črevesu in danki.

Za avto skrbimo tako, da ga vozimo na redne servise. Katere redne servise priporočate v zvezi s prebavili in pri kateri starosti?

pogovor mag manfred mervic 3Na žalost opažamo, da mnogokrat za avto skrbimo veliko bolje kot za svoje zdravje. Predvsem je potrebna preventiva v smislu zdravega načina življenja, uživanja zdrave raznovrstne prehrane, omejitve uživanja alkohola, redne telesne aktivnosti in vzdrževanja primerne telesne teže.

Vsekakor priporočam, da se vsi, ki dobijo vabilo za program Svit, nanj odzovejo, ker tak program rešuje življenja. Drugih preventivnih programov za sicer zdravo populacijo v gastroenterologiji nimamo. Če se pojavijo kakršne koli težave s prebavili, teh ne smemo zanemariti. Zdravnika moramo obiskati ob nenamerni izgubi telesne teže, ob krvavitvi iz zgornjih ali spodnjih prebavil, ob slabokrvnosti ali vztrajni bolečini v trebuhu.

Kaj so vzroki za bolezni prebavil in po katerem vrstnem redu?

V prvi vrsti je vzrok za bolezni prebavil prekomerno uživanje alkohola. Ta povzroča obolenje jeter. Včasih se okvara jeter kaže kot alkoholni hepatitis, mnogokrat pa tiho napreduje v jetrno cirozo in jo odkrijemo šele, ko se pojavijo njeni zapleti. To so krvavitev iz varic požiralnika, zlatenica in nabiranje vode v trebuhu. Alkohol povzroča tudi akutno in kronično vnetje trebušne slinavke ter vnetje želodčne sluznice in nastanek razjede.

Pomemben vzrok za bolezni prebavil je tudi debelost in nezdrav način prehranjevanja. To je vzrok za zamaščenost ali steatozo jeter, ki lahko redko napreduje v hepatitis in cirozo. Razjedo na želodcu in dvanajstniku, ki lahko zakrvavi, največkrat povzroča okužba z bakterijo Helicobacter pylori, drugi vzroki pa so uživanje protibolečinskih nesteroidnih antirevmatikov, prekomerno uživanje alkoholnih pijač in nezdrava prehrana.

Kaj torej pomaga – saj vendar ni tako preprosto, da moramo paziti le na zdrav način življenja, prehrano, telesno aktivnost in bo vse v redu?

Zdrav način življenja, zdrava prehrana in telesna aktivnost vsekakor pomagajo in to so dejavniki, na katere sami lahko vplivamo. Na genetiko, to je na našo dedno zasnovo, žal nimamo vpliva. Zato nam ne preostane drugega, kot da aktivno skrbimo za svoje zdravje in ga v čim večji meri ohranjamo.

Ali to pomeni, da kar „sami pripravljamo vedno boljše pogoje“, da nas zgrabi akutni gastritis?

Če s tem mislite, da sami pripomoremo k akutnemu gastritisu, vam moram pritrditi. To je vnetje želodčne sluznice, ki sicer največkrat nastane zaradi bakterije H. pylori. Lahko pa ga povzroči uživanje protibolečinskih zdravil, prekomernega pitja kave, kislih pijač in alkohola ter kajenje. Tudi psihični stres, ki se mu danes težko izognemo, lahko povzroči vnetje želodčne sluznice, v skrajnem primeru tudi razjedo.

Je na splošno bolezni prebavil vedno več, kakšne so smernice?

Opažamo, da je nekaterih bolezni prebavil vedno več, na primer refluksne bolezni požiralnika in akutnega vnetja trebušne slinavke. Vzrok za ta porast je vse bolj nezdrav način življenja. Tudi število obolelih za rakom prebavil narašča. S programom Svit skušamo zmanjšati obolevnost in umrljivost zaradi raka na debelem črevesu in danki. Vsako leto za to boleznijo zboli približno 1300 ljudi, 700 jih umre. Podatki kažejo, da smo pri zmanjševanju teh številk uspešni. Pojavnost ulkusne bolezni želodca in dvanajstnika v zadnjih letih upada, verjetno zaradi učinkovitega načina zdravljenja okužbe z bakterijo H. pylori.

Občutek imam, da je alergijskih bolezni vsako leto več – velja to tudi za prebavila?

To, da je alergijskih bolezni vedno več, na splošno drži. Vendar so prave alergijske bolezni v prebavilih redke. Včasih lahko preobčutljivostno koprivnico na koži spremljata tudi bruhanje in driska. Od alergijskih so v prebavilih veliko pogostejše intolerančne reakcije na hrano, ki se prav tako kažejo z drisko, bruhanjem, bolečinami v trebuhu, krči in napenjanjem. Povzročajo jih lahko konzervansi, ojačevalci okusa, laktoza, hrana, bogata s histaminom ali tista, ki sprošča histamin – to so siri, jagode, paradižnik, čokolada. Tudi celiakija ni alergijska, pač pa avtoimunska bolezen. Imunski sistem nenormalno reagira na gluten, protein, ki ga najdemo v pšenici, rži in ovsu, in napade sluznico tankega črevesa. Zaradi bolezni pride do slabše absorbcije hranil v prebavilih, poleg tega jo lahko spremljajo bolečina v trebuhu, napenjanje in driska.

Je celiakija res redka bolezen ali je bilo zgolj vedenje o njej bolj skromno?

Celiakija prizadene približno en odstotek ljudi, pri mnogih pa je nediagnosticirana, ker večinoma poteka brez zelo izrazitih kliničnih znakov. Z boljšim vedenjem o tem in z boljšim načinom odkrivanja bolezni število bolnikov narašča.

Po nekih statistikah ima polovica ljudi enkrat v življenju težave s hemeroidi. Se ta odstotek veča, manjša, kaj je vzrok?

Hemeroidi so nabrekle vene v mehkem tkivu danke in zadnjične odprtine, boleči postanejo, kadar se vnamejo. Pojavijo se zaradi povečanega tlaka v trebuhu ob kroničnem zaprtju, med nosečnostjo, pri debelosti. Hemeroidi so zelo pogosta težava, marsikdo se sreča z njimi. Sodoben način življenja z nezdravo, z vlakninami revno prehrano in nerednim režimom odvajanja vodi v kronično zaprtje. To pa potem sčasoma pripelje do težav s hemeroidi.

Je rešitev zgolj operacija ali so še druge možnosti?

Hemeroide obravnavajo proktologi, ki so abdominalni kirurgi. Kot internist z njimi nimam veliko opravka. Jih pa velikokrat odkrijem med kolonoskopsko preiskavo debelega črevesa. Zdravimo jih lahko lokalno s kremami ali svečkami in tudi kirurško.

Rak debelega črevesa je kar pogost – kateri del populacije je najbolj ogrožen in kako bi lahko to število zmanjšali?

Rak debelega črevesa in danke je v Sloveniji po podatkih Registra raka Republike Slovenije na tretjem mestu glede na pojavnost. Pogostejši je le še kožni rak, na prvem mestu je pri ženskah rak dojke, pri moških pa rak prostate. Najbolj ogroženi so starejši od 50 let, tisti s prekomerno telesno težo, kadilci, tisti, ki imajo ožjega družinskega člana z rakom danke ali debelega črevesa, še posebej če je zbolel mlad. Bolj ogroženi so tudi bolniki s kronično vnetno črevesno boleznijo. Preventivni program Svit, ki je namenjen zgodnjemu odkrivanju predrakavih sprememb ter raka na debelem črevesu in danki k sodelovanju vabi Slovence med 50. in 59. letom starosti.

Kolonoskopija – lahko opišete, kakšni so pregledi, lahko bralce, ki jih skrbi, vsaj nekoliko pomirite?

Velja namreč prepričanje, da so ti pregledi hudo neprijetni in zelo boleči. Kolonoskopija je diagnostična preiskava, s katero pregledamo notranjost danke in celotnega debelega črevesa. S preiskavo lahko odkrijemo rakave in tudi predrakave spremembe ter še nekatere druge bolezni, kot so vnetne bolezni črevesa, divertikli in žilne spremembe. Za preiskavo se odločamo pri razjasnjevanju dolgotrajne driske, pri sumu na krvavitev iz črevesja, odvajanju krvi, hujšanju, nepojasnjenih bolečinah v trebuhu, družinski obremenitvi z rakom debelega črevesa in preventivno v okviru programa Svit. Za dobro preglednost je pred preiskavo potrebno čiščenje črevesa, ki ga dosežemo s posebnim režimom uživanja hrane dan pred posegom in pitjem odvajalne tekočine neposredno pred preiskavo. Preiskava poteka leže in traja približno 30 minut. Aparat uvedemo skozi analno odprtino in preko njega spremljamo in ocenjujemo črevesno sluznico. Zaradi boljše preglednosti med preiskavo v črevo vpihujemo manjšo količino ogljikovega dioksida. Zato je možen občutek bolečine, napihnjenosti, krčev in pretakanja. Ker je preiskava nekaterim ljudem zelo neprijetna, jo je možno opraviti tudi v sedaciji ali celo splošni anesteziji. K hitro izvedeni in čim manj neprijetni preiskavi zelo veliko pripomore tudi izkušen in skrben koloskopist.

Zgaga in refluks – je prav, da tema težavama namenjamo vso pozornost in kako ju lahko uspemo premagati?

Prav je, da zgagi in refluksni bolezni namenjamo pozornost, saj gre za zelo pogosto težavo. Z njo se vsaj enkrat na leto sreča več kot polovica ljudi. Pekoč občutek in bolečina za prsnico zmanjšata kakovost življenja. Nastane, kadar spodnja mišica zapiralka požiralnika ne deluje več pravilno in se kisla želodčna vsebina vrača v požiralnik, kar imenujemo refluks. Če je refluks pogost in dolgotrajen, poškoduje sluznico požiralnika, nastane vnetje, v hujših primerih pa lahko tudi površinske ali globlje razjede. Težave običajno poslabša uživanje mastne in pikantne hrane, alkoholnih pijač, kave, gaziranih pijač, čokolade, pomarančnega soka, paradižnika. Poleg naštete hrane in pijače k težavam prispevajo tudi debelost, preozka oblačila, kajenje, ležanje po jedi, delo v sklonjenem položaju. Bolezen po tem, ko jo diagnosticiramo, uspešno lajšamo s pravilnim načinom življenja in izogibanjem poslabševalcem ter z zdravili, ki zavirajo izločanje želodčne kisline.

Za katere bolezni prebavil so čakalne vrste dolge, predolge in kaj bi bilo treba narediti, da bi se položaj izboljšal?

Kot pri drugih področjih medicine so tudi v gastroenterologiji čakalne vrste predolge, so posledica kroničnega pomanjkanja denarja in osebja. Program je omejen s strani zdravstvene zavarovalnice. Prav kolonoskopija je preiskava, na katero se dolgo čaka. Trudimo se, da ogrožene bolnike obravnavamo prednostno. Zdi pa se mi, da se razmere v zadnjem času izboljšujejo.

Pri vsaki hudi bolezni, tudi pri boleznih prebavil, se rade pojavljajo najrazličnejše govorice o zdravilcih in čudežnih ozdravitvah s pomočjo alternativnih metod – kako gledate na ta dokaj neurejen del slovenske stvarnosti?

Verjamem v sodobno, z dokazi podprto medicino. To je tudi edino, kar poznam in kar lahko svetujem svojim pacientom. V čudežne ozdravitve ne verjamem. A priori pa ne zavračam alternativne medicine in spoštujem voljo posameznika.

Ste že kdaj v bolnišnici ležali kot pacient?

Sem. Pred skoraj dvema desetletjema sem si pri smučanju zlomil nadlahtnico – potrebna je bila operacija. To je pravzaprav moj edini osebni stik z bolnišnico in moja izkušnja je bila zelo dobra. Na srečo sem zdrav in upam, da bo tako tudi ostalo.

Imate kakšen konjiček?

Z zbirateljstvom sem se ukvarjal kot otrok. Dejavnosti, ki jih rad počnem v prostem času, je veliko, na žalost pa mi prostega časa primanjkuje. Poskušam se dobro organizirati in ga čim bolje izkoristiti. Rad sem v naravi v kakršni koli obliki: kolesarim, tečem, planinarim, smučam, plavam. Zelo me veselijo tudi potovanja in spoznavanje novega. Z veseljem berem, obiščem koncert, se družim z ljudmi, ki so mi blizu. Več kot deset let sem igral klavir, zdaj pa se na žalost preredko spomnim nanj.

Kako se najbolj spočijete, sprostite?

Mislim, da me najbolj sprosti vožnja s kolesom, to najraje počnem. Sicer pa je zame sproščujoča kakršna koli telesna aktivnost, ko se lahko možgani spočijejo od številnih informacij, ki se naberejo čez dan. In vsaj dvakrat na leto si privoščim daljši oddih, ko odpotujemo na morje ali v daljno deželo.

Katero glasbo si trenutno vrtite v avtomobilu?

V avtu trenutno poslušam italijansko skupino Moda, včasih na vrsto pride tudi George Michael, odvisno od razpoloženja. Sicer pa imam rad različne glasbene zvrsti, od klasike pa do roka.

Kako vaša družina prenaša dežurstva, dokaj nenavaden urnik, delo med prazniki …?

pogovor mag manfred mervic 4Časa nimamo veliko, vendar tistega, ki ga imamo na voljo, preživimo skupaj in karseda kakovostno. Na tak način življenja smo se privadili in nam ne predstavlja posebnega stresa. Zahteva pa nekaj načrtovanja. Moja žena je prav tako zdravnica in zelo dobro razume nereden in dolg delovnik ter pogoste odsotnosti.

Osebno imam izrazito rad spočite zdravnike – kam greste na dopust, ste bolj morski ali planinski tip?

Tudi jaz bi raje izbral spočitega zdravnika. Dva tedna na leto preživimo na morju, kar je bolj želja družine kot moja lastna. Osebno sem bolj planinski tip, zato si vsako leto vzamem čas tudi za obisk naših hribov in gora.