Še vedno neizmerno uživam v delu

okt 10

Ko so njegovi sošolci kolebali med različnimi željami, kaj naj bi delali v življenju, je bila edina želja Marka Bitenca postati zdravnik. Odločilno je na to vplivalo dejstvo, da je bil zdravnik tudi njegov oče. »Kot mlad zdravnik je opravljal službo splošnega zdravnika na Vranskem. Otroštvo sem preživljal dobesedno na Zdravstveni postaji Vransko, gledal očeta v ambulanti, ko je takrat še peš opravljal zdravniške obiske po oddaljenih zaselkih v hribih, in še mnogo drugih stvari. Njegov vzor je ključno vplival na mojo odločitev,« je povedal dr. Bitenc.

pogovor 1 dr06Kdaj ste vedeli, da boste delali kot zdravnik?

Ko sem bil sprejet na Medicinsko fakulteto – takrat smo opravljali sprejemne izpite – sem vedel, da mi bo uspelo postati zdravnik. Seveda imaš med študijem številne in spreminjajoče se želje po nadaljnji karieri. Ko sem opravljal vaje iz psihiatrije, sem na primer želel postati psihiater. Pozneje ortoped. Torakalni kirurg sem postal po naključju. Po opravljenem stažu sem slabo leto delal kot splošni zdravnik v Zdravstvenem domu Bežigrad in takrat opazil razpis za mladega raziskovalca na Kirurški kliniki Kliničnega centra v Ljubljani na področju raziskovanja raka želodca. Glede na razpis sem bil namenjen v službo na Kliniko za abdominalno kirurgijo, ko je napočil moj prvi dan službe, pa so me z abdominalne kirurgijo poslali na torakalno, češ da nimajo delovne sile za »kljuke vleč«. Tak je bil namreč takrat opis del za najmlajše specializante. Prišel sem torej na torakalno kirurgijo in ostal torakalni kirurg za vse življenje.

Lahko rečete, da je naša medicinska fakulteta dobra? Vam je dala znanja, ki jih potrebujete?

Naša fakulteta je dobra za pridobivanje znanja in malo manj dobra za pridobivanje izkušenj in veščin.

Se še spomnite svoje prve operacije?

Moja prva večja operacija je bila odstranitev slepiča. Nikoli je ne bom pozabil.

Koliko operacij opravite vsako leto?

Vsako leto opravim od 300 do 350 operacij, od tega največ pljučnih resekcij zaradi raka. Pravijo, da so kirurgi prav posebni ljudje.

pogovor 2 dr06Je ta adrenalin po vseh teh letih še prisoten? Je olajšanje in zadovoljstvo po uspešni operaciji še vedno tako neizmerno prijetno, so pred vami na mizi še vedno ljudje s svojimi življenjskimi zgodbami?

Adrenalin je seveda vedno prisoten, tako med pripravami na operacijo kot med operacijo. S časom pridobiš izkušnje in vsako leto bolj se zavedam, da je pravi trenutek za zadovoljstvo šele, ko bolnika spustiš domov. Še tako rutinske operacije lahko postanejo zelo zapletene. Seveda pa sem v svoji karieri doživel ogromno življenjskih zgodb. Ob tistih žalostnih v odnosu z bolnikom in njegovimi svojci porabim veliko več energije kot ob najtežjih in najdaljših operacijah.

Koliko časa vam ostajajo v glavi slike iz operacijske dvorane? Koliko časa telo in glava potrebujeta, da se po operaciji lahko osredotočite na nekaj drugega?

Le začetek nove operacije mi popolnoma preusmeri pozornost od prejšnje. Ko proti večeru odhajam domov, pa imam vse s tistega dne in tistega tedna stalno v mislih. Še posebno tiste, pri katerih se že med operacijo ali po posegu nakazujejo zapleti.

Operirate na kar veliko različnih področjih – bolezni ščitnice, pljuč in požiralnika, kirurško zdravite refluksno bolezen požiralnika, izvajate operacije za zdravljenje čezmernega zardevanja obraza ter znojenja pazduh in dlani ... Je med temi operacijami veliko rutinskih posegov ali pa rutinskih operacij v resnici sploh ni?

Kot sem povedal že v enem prejšnjih odgovorov, so me izkušnje naučile, da rutinskih operacij ni. Najbolj rutinska lahko v trenutku postane najbolj zapletena. Ob nedeljah popoldne, ko imam v mislih že vse bolnike, ki ji bom operiral naslednji teden, adrenalin že začenja preplavljati moje telo.

pogovor 3 dr06Pljučni rak – je to posledica onesnaženja okolja ali je glavni vzrok kajenje?

Oboje. Onesnaženemu zraku se v našem okolju težko ognemo, vdihavanje cigaretnega dima pa je odvisno le od nas samih.

Ste kdaj kadili?

Nikoli redno, občasno pa sem na raznih zabavah prižgal cigareto. Preživetje bolnikov s pljučnim rakom se povečuje, vendar je na žalost tudi vse več bolnikov.

Katero zdravljenje je uspešno?

Incidenca pljučnega raka je še zmeraj v porastu, preživetje pa se je izboljšalo. Še vedno je najbolj učinkovito kirurško zdravljenje pljučnega raka, a to pride v poštev le pri bolnikih, pri katerih je bolezen ob diagnozi omejena le na pljuča oziroma bezgavke prvega reda. Bistveni napredek pri zdravljenju pljučnega raka pomeni kombinirano zdravljenje, pri katerem bolniki z napredovalo boleznijo na bezgavke drugega reda pred operaciji ali po njej prejmejo še kemoterapijo ali obsevanje.

Pri kolikšnem deležu obolelih je primerna operacija?

Na žalost le pri 12 do 14 odstotkih. Le pri njih ugotovimo bolezen še v stadiju, ki omogoča kirurško zdravljenje. Pri vsaki hudi bolezni, tudi pri pljučnem raku, se občasno pojavijo govorice o zdravilcih in čudežnih ozdravitvah s pomočjo alternativnih metod.

Kako gledate na ta del dokaj neurejene slovenske stvarnosti?

Tisti, ki te načine zdravljenja ponujajo bolnikom, ki bi sicer lahko prejeli ustrezno medicinsko oskrbo, so zame kriminalci. Kadar gre za bolnike z razširjeno boleznijo, ko medicina ve, da se jim ne da učinkovito pomagati, nimam nič proti, če gredo tudi na tako pot, seveda ob pogoju ustreznega odnosa tako imenovanih zdravilcev. V kolikor pa ti izrabijo stisko bolnika in njegovih svojcev in jih za tako pomoč dobesedno oropajo, jim želim obisk kriminalistov.

Za kaj gre pri kirurškem zdravljenju refluksne bolezni požiralnika?

Kadar je vzrok refluksne bolezni požiralnika v nedelovanju zapornega mehanizma na prehodu požiralnika v želodec, lahko z laparoskopsko operacijo težave odpravimo. Čezmerno zardevanje obraza ter znojenje pazduh in dlani so najbrž težave, s katerimi se sooča veliko ljudi, vendar o tem ne govorimo prav radi, saj to najbrž prinese dodatno rdečico na lica.

Kako odpravite te neprijetnosti?

Te težave zdravimo z operacijo VATS, ki ji rečemo simpatektomija. Kratica VATS (Video Assisted Thoracic Surgery) pomeni, da operacijo izvedemo preko dveh en centimeter velikih rezov med rebri s pomočjo videokamere. Na ustrezna mesta simpatičnega živčevja namestimo sponke in tako preprečimo prenose živčnih impulzov v določene predele telesa.

Ste že kdaj ležali v bolnišnici kot pacient?

Sem.

Ste zasebni zdravnik s koncesijo od leta 2005, od leta 2007 operirate v bolnišnici Golnik, kjer imate najeto operacijsko dvorano. V čem se za pacienta vaše delo razlikuje od dela v času, ko ste bili zaposleni v UKC Ljubljana?

Delo je enako, vse drugo pa se razlikuje. Organizacija, oprema, urnik, potrošni material, spodbude ... V nekem intervjuju ste dejali: »Sem povprečno 45 odstotkov cenejši kot drugi izvajalci. Po kriterijih kakovosti, ki jih ocenjuje ministrstvo, sem na drugem mestu v Sloveniji. Delam skoraj štirikrat več kot vsi moji kolegi v bolnišnicah, nikogar ne zanimata moja bolniška in moj dopust. Bolniki manj časa ležijo v bolnišnici, ker jih bolje pripravim v ambulanti. Svojim bolnikom sem na razpolago po telefonu noč in dan.«

Ali še vedno uživate v delu, je vaše delo izpolnitev mladostnih sanj in zrelih načrtov?

Še vedno neizmerno uživam v delu in delovnopravni položaj svobodnega zdravnika specialista, ki sem ga vedno zagovarjal, je, kot ste lepo dejali, izpolnitev mojih mladostnih sanj in zrelih načrtov.

Ste kdaj zbirali znamke, ste športno aktivni, imate kakšen hobi?

Igral sem harmoniko in treniral smučanje, poleg kirurgije, ki jo imam za poklic in hobi, pa najraje kuham. Zavedam se, da bi športu moral posvetiti več časa, da bi vsaj še nekaj časa ostal dovolj zdrav za kirurga.

Kako se najbolj spočijete? Se umaknete v samoto, poslušate glasbo, se odpravite na potovanje, tečete ali kolesarite?

Najraje sem s svojimi najbližjimi in prijatelji.

Katero CD-ploščo imate v avtomobilu?

Zadnjo od Perpetuum Jazzile.

 

Kdo je dr. Marko Bitenc

Po končanem študiju na Medicinski fakulteti v Ljubljani leta 1985 je sprva delal kot splošni zdravnik, 1992 je končal magistrski študij, 1993 pa je opravil specializacijo iz splošne kirurgije. Do leta 2005 je bil zaposlen na Kliničnem oddelku za torakalno kirurgijo UKC Ljubljana in kot asistent na Katedri za kirurgijo Medicinske fakultete v Ljubljani.

Od leta 1996 do leta 2004 je bil dva mandata predsednik Zdravniške zbornice Slovenije. Član Zdravstvenega sveta RS. 2002 do 2004 1. Podpredsednik CPME (Stalni odbor zdravnikov EU).

Od leta 2005 dela kot zasebni zdravnik s koncesijo, ki specialistično ambulanto in endoskospke preiskave opravlja v zdravstvenem zavodu Zdravje, operacije pa izvaja v najsodobnejše opremljenem operacijskem bloku v Bolnišnici Golnik - KOPA. Operira bolezni ščitnice, pljuč in požiralnika ter kirurško zdravi refluksno bolezen požiralnika (GERB). Poleg tega izvaja tudi operacije za zdravljenje čezmernega zardevanja obraza ter znojenja pazduh in dlani.

Prvi v Sloveniji je začel z endoskopskimi operacijami za zdravljenje refluksne bolezni požiralnika.

Objavil je več znanstvenih člankov v slovenskih in tujih znanstvenih revijah.

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112