Ostaja dober občutek

jul 08

Dr. Edvard Pirnat je uvodoma povedal, da je v srednji šoli sicer nekoliko kolebal med študijem elektrotehnike, a se je nato odločil za študij medicine. Pomembno vlogo pri odločitvi je imela njegova mama: »Moja mama je upokojena ginekologinja in mi je večkrat predstavila lepote zdravniškega poklica.«

pogovor 1
Doc. dr. Edvard Pirnat, dr. medicine, spec. interne in nuklearne medicine

 

Njegova prva služba je bila na urgenci, kjer pravi da se je veliko naučil. Nato pa se je po skoraj štirih letih dela odločil za strokovno napredovanje – odločil se je za interno medicino. Od takrat je na oddelku, kjer 6 zdravnikov vsako leto obravnava 14.000 pacientov. Boli ga, ker ni dovolj kadra in zato ni vedno dovolj časa, da bi se posvetili vsakemu pacientu oziroma pacientki; ko pove, da je čakalna doba več kot pol leta, pa za nekaj časa obmolkne.

Na vprašanje, če mu je bilo kdaj žal, da dela to, kar dela, je odgovor kratek: »Ne, kje pa.« Trditev v odgovoru ne dopušča dvoma. Sicer ne vem, če se zna dr. Pirnat razburiti, saj je zanj vedno najpomembneje, da se problem, ko se pojavi, reši, ne pa, kdo ima prav. Ko govori, besede postavlja premišljeno in tako, da se takoj vzpostavi zaupanje s sogovornikom. Predvsem pa, ko beseda nanese nanj osebno, takoj poudari pomen tima, skupine. In kaj ostaja po vseh teh dnevih in nočeh, letih dela? »Ostaja dober občutek,« pove preprosto.

Ščitnica je žleza, o kateri se še vedno pogosto govori bolj potihoma. Kaj sploh vemo o ščitnici, pojasnite nam vlogo in nalogo ščitnice.

Ščitnica je žleza z notranjim izločanjem, ki leži na sprednji strani vratu pod Adamovim jabolkom in obema mišicama obračalkama glave. Žleza je majhna, pri odrasli ženski je volumen do 15 ml, pri moškem pa do 20 ml. Kadar žleza ni povečana ali spremenjena, je pri kliničnem pregledu ne vidimo in tudi ne otipamo. Njena glavna naloga je, da proizvaja in izloča ščitnična hormona tiroksin (T4) in trijodtironin (T3). Glavni hormon je T3, ki ima receptorje v jedrih vseh celic v organizmu. T3 stimulira vse procese, ki so pod nadzorom ščitničnih hormonov. Pospešuje presnovne procese, nujno potreben pa je tudi za normalno rast in razvoj tkiv, kar je še posebej pomembno v embrionalnem razvoju in dobi rasti. T3 tudi pospešuje tvorbo toplote. Za normalno delovanje ščitnice je nujno potreben jod oziroma jodid. Priporočljiva dnevna količina joda po priporočilih SZO (Svetovne zdravstvene organizacije) je 150 mikrogramov za odrasle, nosečnice in doječe matere potrebujejo okoli 200 do 250 mikrogramov joda na dan.

Katere kategorije so najbolj ogrožene?

Za pojav bolezni ščitnice so bolj ogrožene ženske, posebej v poporodnem oziroma v srednjem življenjskem obdobju.

Se število obolelih povečuje?

Glede na podatke, ki jih spremljamo na oddelku za bolezni ščitnice Klinike za nuklearDoktor | Družinski vodnik zdravja | Julij, 2015 5 no medicino UKCL, se število obolelih povečuje. Ščitnica vpliva na toliko stvari, da je najbrž velikokrat težko prepoznati ščitnične bolezni? Pri boleznih ščitnice imamo dva med seboj navadno nepovezana segmenta. Na eni strani so morfološke spremembe, simptomi in znaki, ki nastanejo zaradi spremenjene velikosti in zgradbe ščitnice, na drugi strani pa so funkcijske motnje ščitnice, kadar ta deluje bodisi premalo ali preveč.

Izrazito pomemben je torej vnos joda v telo – kako to vsak dan nadzorovati oziroma kako potrebno količino zagotoviti?

Za normalno delovanje ščitnice je jod nujno potreben. Večina držav in tudi Slovenija jod dodaja v kuhinjsko sol in s tem zagotavlja ustrezno preskrbo prebivalstva z jodom. Pri nas je bila jodna profilaksa zakonsko spremenjena leta 1999. Do takrat je bilo na kilogram soli dodanih 10 miligramov KI (kalcijevega jodida), od takrat dalje pa je ta količina povišana na 25 miligramov KI na kilogram soli. Ta količina tudi pri minimalni priporočljivi uporabi soli, ki je okoli 5 gramov na dan, zadošča za ustrezno preskrbo z jodom. Slovenija spada med države, kjer je joda v prehrani dovolj.

Poleg joda se velikokrat omenja tudi selen. Zakaj?

Selen je mikroelement, ki je sestavni del selenoproteinov, ki imajo pomembno vlogo pri normalnem delovanju žleze ščitnice, je pa vsekakor manj pomemben od joda.

Katere so sicer najpogostejše ščitnične bolezni?

Med morfološkimi spremembami žleze ščitnice je najpogostejša golša, ki je sinonim za volumsko povečano ščitnico. Za pojav golše je poleg genetskih dejavnikov zelo pomembna neustrezna preskrba z jodom. Odkar imamo pri nas ustrezno preskrbo z jodom, ne opažamo več pojava golše pri otrocih in mladini. Še vedno pa imamo opravek z golšami pri starejših bolnikih, ki so bili dolgo izpostavljeni relativnemu pomanjkanju joda. Pri pomanjkanju joda se pri genetsko predisponiranih osebah ščitnica poveča v celoti, govorimo o difuzni golši. Pozneje se v ščitnici navadno pojavijo gomolji, vozliči ali nodusi, takrat govorimo o nodozni golši. Delovanje ščitnice je pri golši navadno normalno. Simptomi in znaki so posledica volumskega povečanja žleze, najpogosteje je to estetska motnja. Bolnik sam ali okolica opaži povečano in zadebeljeno ščitnico. Pri večjih golšah se lahko pojavi občutek tujka v vratu, težave pri požiranju in dihanju, hripavost, redko piskanje pri vdihu ali nabrekle vratne vene zaradi pritiska golše na okoliške strukture v vratu. Pri funkcijski motnjah ščitnice pa se lahko pojavi sindrom hipotiroze, ki je sinonim za premajhno delovanje ščitnice, ali sindrom hipertiroze, ki je sinonim za prekomerno delovanje žleze. Pri klinično izraženi hipotirozi so prizadeti vsi organski sistemi. Bolniki so navadno utrujeni, zaspani, težko se koncentrirajo, zebe jih, pridobivajo telesno težo, muči jih zaprtje, pogosto se pojavi otekanje. Srčni ritem se upočasni, pojavi se povečan diastolični krvni tlak. Pogoste so motnje menstrualnega ciklusa, zmanjšana je sposobnost oploditve. Hipotiroza se pojavi pri od štiri do devet odstotkih populacije. Med boleznimi, ki povzročijo hipotirozo, je najpogostejši kronični limfocitni tiroiditis oziroma Hashimotov tiroiditis. Gre za avtoimunsko bolezen ščitnice, pri kateri se pojavi moteno delovanje imunskega sistema, ki ščitnice ne prepozna kot lastnega tkiva. V žlezi se pojavi vnetje, ki poškoduje ščitnične celice in v končni fazi povzroči prešibko delovanje. Hipotiroza se lahko pojavi po operaciji ščitnice, po zdravljenju z radioaktivnim jodom, po obsevanju vratu, po zdravilih ali drugih vnetjih ščitnice. Redkeje je hipotiroza posledica nezadostnega delovanja hipofize. Pri sindromu hipertiroze so simptomi in znaki ravno obratni od naštetih. Pojavijo se hud nemir, napetost, nespečnost, občutek vročine, tresenje, hujšanje ob normalnem ali celo povečanem apetitu, pospešena prebava in driske, pospešen srčni utrip v mirovanju in druge motnje srčnega ritma, pogost je zvišan sistolični krvni tlak, lahko se pojavi oteženo dihanje oziroma drugi simptomi in znaki srčnega popuščanja. Hipertiroza se pojavi pri od 0,5 do 2,5 odstotka populacije. Glavni vzrok je Basedowova bolezen ali bazedovka, ki je tudi avtoimunska bolezen ščitnice. Zanjo so značilna specifična protitelesa proti receptorju TSH na membrani ščitničnih celic, kar receptor stalno stimulira. To povzroči povečano sintezo in izločanje ščitničnih hormonov in simptome ter znake hipertiroze, pojavi se golša, pogosto pa tudi spremembe na zunanjih očesnih mišicah in tkivu v orbiti, tako imenovana ščitnična orbitopatija (ŠO). Hipertirozo lahko povzroči tudi avtonomno tkivo v ščitnici. Gre za klon celic, ki deluje samostojno ne glede na regulacijske mehanizme. Drugi vzroki za hipertirozo so obremenitev z jodom, virusno vnetje ščitnice, zdravila, ektopično izločanje tirotropina TSH (redki tumorji na jajčniku), izjemno redko tudi tumor hipofize.

Je rak na ščitnici pogost?

Kakšni so simptomi in kakšni obeti bolnice, da ozdravi? Rak na ščitnici je sorazmerno redek. Kaže se enako kot golša, oteklina na ščitnici, ki raste. Med vsemi vozliči (gomolji ali nodusi) v ščitnici je več kot 90 odstotkov benignih, nenevarnih. Rak se pojavi pri manj kot 10 odstotkih gomoljev v žlezi. Dobro diferenciran rak ščitnice (papilarni, folikularni) je zelo dobro ozdravljiv. Preživetje je praktično stoodstotno. Pri zdravljenju raka je na prvem mestu popolna kirurška odstranitev ščitnice. Pozneje bolnike pogosto zdravijo tudi z radioaktivnim jodom. Medularni rak ščitnice je redkejši, lahko se pojavlja v družinah in ima nekoliko slabše obete kot papilarni ali folikularni rak. Izjemno redek in maligen je anaplastični rak ščitnice, ki pa ga v zadnjem času praktično ne vidimo več.

Med avtoimunske bolezni ščitnice sodi na eni strani prešibko, na drugi pa prekomerno delovanje – zakaj se to pojavi in kako to prepoznamo?

Kot že rečeno sta pogosti avtoimuski bolezni Hashimotov tiroiditis, ki je najpogostejši vzrok za hipotirozo (premajhno delovanje ščitnice), in bazedovka (avtoimunska hipertiroza), ki je najpogostejši vzrok za hipertirozo (prekomerno delovanje ščitnice). Glavni vzrok za pojav avtoimunskih bolezni ščitnice so genetski dejavniki. Pripomorejo tudi endogeni dejavniki, predvsem ženski spol, zdravila, okužbe, stres …

Baje gre za dokaj pogoste bolezni?

Hashimotov tiroiditis se pri nas pojavi pri približno 1400 od 100.000 prebivalcev na leto, bazedovka pa pri 350 od 100.000 prebivalcev na leto. Torej gre za dokaj pogosti bolezni.

Kako bolezni ščitnice zdravite?

Hipotirozo, ne glede na vzrok, zdravimo z dodajanjem ščitničnega hormona tiroksina v obliki tablet. Zdravilo je treba zaužiti zjutraj na tešče, ločeno od ostalih zdravil in hrane. Odmerjanje je individualno, odvisno od vrste in izraženosti bolezni, ki je povzročila hipotirozo, in seveda tudi telesne mase bolnika. Zdravljenje hipotiroze je v večini primerov trajno. Bazedovko pričnemo zdraviti z zdravili, ki blokirajo proizvodnjo ščitničnih hormonov. Zdravljenje traja od leta do leta in pol. Pri večini bolnikov se bolezen po takem zdravljenju umiri. Na žalost pa se bazedovka pogosto (pri več kot 50 odstotkih bolnikov) ponovi. Ob ponovitvi bolezni, neučinkovitem zdravljenju z zdravili ali poslabšanju ŠO pa se odločamo za aplikacijo radioaktivnega joda, redko za kirurško odstranitev ščitnice. Avtonomno tkivo v ščitnici zdravimo z radioaktivnim jodom. Hipertirozo zaradi obremenitve z jodom zdravimo z zdravili, zelo redko s kirurško odstranitvijo žleze. Izjemno redke tumorje hipofize zdravimo kirurško.

Je po zdravljenju ozdravitev dokončna ali se lahko bolezen ponovi?

Pri boleznih ščitnice (hipertiroze) je ozdravitev dokončna, kadar se po zdravljenju pojavi hipotiroza. Po zdravljenju z zdravili se bazedovka dokaj pogosto ponovi.

Kakšen je vpliv ščitnice na srce?

Ščitnični hormoni imajo zelo pomemben vpliv na delovanje srca in srčno-žilnega sistema. Ščitnični hormoni povečajo moč in hitrost kontrakcij srčno-mišičnih celic, pospeši se srčna frekvenca, poveča minutni volumen srca. Pri hipertirozi se zato lahko pojavijo motnje srčnega ritma, včasih tudi srčno popuščanje.

Vas lahko vprašam, kako se sprostite v prostem času?

Igram klavirsko harmoniko. Ukvarjam se tudi s športom – veliko smučam in hodim v hribe, Občasno tudi tečem, rad pa preberem dobro knjigo.

Katero glasbo poslušate v avtomobilu?

Rad poslušam Balaševića in Proeskega.

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112