Shizofrenija - dr. Silva Demšar, dr. med., spec. psihiatrije

okt 07

Želimo si biti tako uspešni, da bi pacient lahko sam usmerjal in živel svoje življenje »Duševne motnje so še vedno skrivnostne, o njih se tudi z bližnjimi težko odkrito pogovarjamo. Ne razumemo, zakaj nastanejo, koliko smo sami prispevali k nastanku, ne verjamemo v njihovo izboljšanje in ozdravljenje. Pomenijo nam grožnjo, saj posegajo na področje našega presojanja in kontrole nad dogajanjem ter spreminjajo sposobnosti za spoprijemanje z obremenitvami ali pa čisto običajnim življenjem,« je o tabu temi na začetku pogovora povedala dr. Silva Demšar, dr. med., spec. psihiatrije.

shizofrenija dr demsar 18 1»Rešitve iščemo v sebi ali zunaj sebe, kjer se nam zdi, da lahko zaupamo in da smo varni, a s tem se pričetek zdravljenja le odlaga. Shizofrenija je ena od duševnih motenj. Pri njej so bolniki nasploh prepričani, da niso bolni. To prepričanje je del simptomov in ne zdi se jim potrebno poiskati zdravniško pomoč,« je še dejala dr. Demšar.

Lahko, prosim, najprej opredelimo, kaj je shizofrenija?

Shizofrenija je ena najbolj hudih duševnih motenj, ki se prične v mladih letih. Ob zagonu bolezni so zanjo značilne motnje mišljenja (blodnje), zaznavanja (halucinacije), prepričanja o vplivanju sil in energij od zunaj, motnje čustvovanja in volje, kar vse lahko spremeni vedenje bolnika. Spremeni se tudi sposobnost za spoprijemanje z običajnimi zahtevami življenja.

Med ljudmi prevladuje prepričanje, da so bolniki s shizofrenijo nevarni in agresivni. Koliko to v resnici drži?

Bolniki s shizofrenijo, ki je zdravljena, niso nič bolj ali drugače agresivni kot zdravi ljudje. Ob bolezenskih simptomih se pojavlja agresija, ki je posledica bolezenskega doživljanja. Z umikom bolezenskih simptomov ob zdravljenju bolezni pa se umaknejo tudi bolnikovi občutki ogroženosti in potreba po tem, da bi se branil ali napadal. Največ agresije doživimo s strani ljudi, ki zlorabljajo droge ali alkohol in imajo določene osebnostne lastnosti. Njihova agresija je impulzivna in težko predvidljiva.

Povejte nam še, kako pogosta je ta duševna motnja in ali se delež bolnikov spreminja?

Shizofrenija je prisotna pri 0,5 do 1,5 odstotka populacije. Ta delež je enak pri nas in v svetu in kot ugotavljajo, je sedaj prav tak, kot je bil v preteklosti. To je bolezen mladih ljudi, saj se začne pri moških v povprečju okoli 21. leta, pri ženskah pa je povprečna starost ob začetku bolezni 27 let. V pogostnosti med moškimi in ženskami ni razlike. Gre pa za kronično bolezen, ki pacientu in njegovim bližnjim spremeni življenje.

Obstaja možnost diagnoze s pomočjo testa ali preventivnega pregleda, ki potrdi ali ovrže sum na shizofrenijo?

Ni ne specifičnega testa ne diagnostične preiskave, s katerima bi postavljali diagnozo. Diagnoza se postavi na osnovi kompleksne ocene bolezenskega dogajanja, s tem da je treba izključiti vse bolezni, ki bi lahko povzročale podobne simptome, kot jih opažamo pri shizofreniji. Oceniti je treba tudi vpliv psihoaktivnih substanc in morebitnih stresnih dejavnikov. Tudi preventivnih presejalnih testov, ki bi nam pomagali pri odkrivanju shizofrenije, nimamo. Če se pojavi skrb, da je nekaj narobe, je potreben pregled pri psihiatru oziroma pedopsihiatru, če je oseba mlajša od osemnajst let.

Kako torej prepoznamo shizofrenijo?

Navadno že pacient in svojci vedo, da je nekaj drugače, da se nekaj dogaja. Pojavijo se neutemeljeni, čudni strahovi, ogibanje stikom z ljudmi, bežanje, odklanjanje hrane, sumničavost, občutki, da so del velikih zarot, da jih zasledujejo, snemajo, jim prisluškujejo ... Prepričani so, da se pojavljajo energije in moči, ki lahko vodijo in manipulirajo z njihovim življenjem, tu so blodnje o nenavadnih poslanstvih, nalogah ... Dozdeva se jim, da se vse, kar se dogaja, dogaja zaradi njih, da so v pesmih ali v kombinacijah števil, barv itn. sporočila z zanje pomembnim namenom. Slišijo zvoke, sporočila ali imajo prisluhe. Lahko imajo tudi druge motnje zaznavanja, spremenjene občutke po telesu, občutke, da se nekaj dogaja v njihovem telesu, z njihovimi organi. Imajo lahko privide in spremenjeno zaznavanje vonja in okusa. Imajo lahko občutek, da drugi poznajo njihove misli, da jim nekdo vsiljuje misli ali pa so te misli glasne, kot bi odmevale v možganih. Bolniki postanejo zamišljeni, odsotni, malo govorijo, kar povedo, pa je pogosto slabo povezano in težko razumljivo. To so simptomi, ki predvsem bolnikovi okolici dajo vedeti, da nekaj ni več v redu. Drugače pa je pri bolniku. Bolniki navadno pridejo k zdravniku, ker se slabo počutijo, ne spijo, so napeti, tesnobni, ne morejo delati ali pa celo razmišljajo o samomoru. Psihiater v pogovoru s pacientom in svojci oceni, ali so simptomi prisotni, koliko časa trajajo in ali se lahko postavi sum na psihozo. Shizofrenija je ena od oblik psihoze, ki za diagnozo potrebuje določene simptome, ki trajajo določen čas, in izključitev drugih bolezenskih dogajanj, ki bi lahko imela podobne simptome.

Ali razlikujemo različne, blažje in hujše oblike motenj?

Shizofrenija ne poteka pri vseh bolnikih enako. Tudi stopnja izraženosti bolezni se razporeja po Gaussovi krivulji in en del bolezni lahko poteka bolj blago, vendar pa ima večina bolnikov s prvo epizodo shizofrenije tudi nadaljnje epizode. Ob tem vsaj v prvih desetih letih pride do pomembne spremembe v funkcioniranju. 10 do 30 odstotkov bolnikov ima slabo potekajočo bolezen in približno 10 odstotkov jih potrebuje stalno pomoč. Približno 10 odstotkov bolnikov umre zaradi samomora, poskuša pa ga narediti kar tretjina bolnikov. Tudi drugače pa bolniki s shizofrenijo obolevajo pogosteje kot druga populacija in imajo za približno deset do petnajst let krajšo življenjsko dobo.

Kdaj je torej potreben obisk zdravnika?

Prvi obisk zdravnika je potreben, kadar opažate prej navedene simptome. O obisku zdravnika se je treba pogovoriti, kadar pri bližnjem opažate spremembe v vedenju in funkcioniranju, ki si jih ne znate razložiti, ali pa vas razlaga za na novo nastale psihične težave ne prepriča in ne pomiri.

shizofrenija 18 2Kdo presodi, da je treba nekaj ukreniti? Ali se oboleli zaveda, da potrebuje pomoč?

Oboleli se včasih zaveda, da je potrebna pomoč, ker trpi zaradi vsega, kar doživlja, ker je prestrašen in tesnoben, ker ne spi, hujša, ne more delati ali pa obupuje in razmišlja o samomoru. Velikokrat pa tega, da je za stiske in trpljenje, ki jih doživljajo, vzrok bolezen, ne prepozna. Dobro je, če to prepoznajo domači, in obolelega nagovorijo k obisku zdravnika.

Ali shizofrenija prizadene človeka kadarkoli ali pa je njen pojav značilen za določeno starostno skupino?

Kot rečeno, se shizofrenija začne v mladosti, v letih srednje šole ali fakultete. Velikokrat že pred izbruhom akutne močno izražene bolezni s simptomi, ki so novi, nenavadni in nas prestrašijo, opazimo, da se bolnik lahko že dlje spreminja. Te spremembe prej opazijo domači in prijatelji. Bolnik postaja bolj zamišljen, umika se od ljudi, pove o strahu, ki ga ne zna razložiti, pojavljajo se spremembe v higieni, oblačenju ter išče pomiritev in odgovore povsod, kjer jih iščemo tudi sicer – v načinih prehranjevanja, športu, psevdofilozofskih, verskih in bioenergetskih praksah. Lahko si skuša pomagati tudi z marihuano ali alkoholom. To lahko traja tudi več let. Tej fazi bolezni, če je prisotna, rečemo prodromalna faza. Pogosto šele ob izbruhu akutne faze bolezni ugotovimo, da se je kazala že prej. Če se shizofrenija pojavi po 45. letu je to pozno nastala shizofrenija.

Kateri so njeni vzroki in ali igra pomembno vlogo tudi genetika?

Vzrokov za nastanek shizofrenije ne poznamo. Veliko je raziskav in hipotez, ki pa ne pojasnijo vsega. Bolezen se ne deduje, poligenska pa je nagnjenost k obolenju.

Ko se shizofrenijo diagnosticira, se začne zdravljenje. Ali se je da pozdraviti?

Bolezni ne znamo pozdraviti, tako da bi minila enkrat za vselej, ampak jo le »zazdravimo «. To pomeni, da se z zdravili simptomi bolezni umaknejo ali tudi povsem izginejo, vendar pa se zopet vrnejo, če bolnik zdravila preneha jemati.

Je torej nujno bolnišnično zdravljenje ali je zdravljenje možno tudi na druge načine?

Bolnišnično zdravljenje tudi v akutni fazi ni vedno nujno. Če bolnik pri zdravljenju sodeluje, se lahko zdravi tudi ambulantno. Včasih se odločimo tudi za dnevno hospitalno zdravljenje, ko bolniki v bolnišnico prihajajo od doma.

Kaj pa, če je bolnišnično zdravljenje potrebno, a ga bolnik zavrača?

Kadar bolnik zavrača zdravljenje, ker ne uvidi, da so njegove težave posledica bolezni, je težko. Tedaj ne smemo izgubiti upanja, ampak se pogovorimo, morda tudi skupaj z vso družino. Včasih je treba počakati na pravi trenutek, ponuditi pomoč, prevoz k zdravniku. V primeru hude stiske obolelega, agresije ali suicidalnosti pokličemo splošno urgentno zdravstveno službo, ki posreduje sama ali pa, zaradi varnosti, s policijo.

Je zdravljenje pacienta, ki se zdravi proti svoji volji, sploh lahko uspešno?

Seveda je. Z zdravljenjem se simptomi umaknejo in bolniki se boljše počutijo. Pomembno je, da jim to omogoči boljše življenje.

V čem se razlikujeta bolnišnično in ambulantno zdravljenje?

shizofrenija 18 3Kdaj bi priporočili prvo, kdaj drugo obliko zdravljenja? Bolniki pridejo v bolnišnico, ko se bolezen zelo poslabša, ko se povečajo občutki ogroženosti ali obupa, skratka ko je njihovo psihično stanje tako, da je potrebno stalno spremljanje in prilagajanje medikamentozne terapije. V bolnišnici so bolniki, ki zaradi bolezni ne razumejo, da so njihove težave v bistvu bolezen, ki jo je treba zdraviti. Doma bi težko jemali zdravila tako, kot je zanje dobro. Bolniki s shizofrenijo sicer redno hodijo k svojemu psihiatru v ambulanto. Psihiater pozna bolnika, njegovo preteklo zdravljenje, ve, kako je prenašal zdravila in katera zdravila so bila bolj uspešna. Pozna osebo ko je zdrava oziroma ko nima simptomov in ko je bolna. Takrat zna presoditi ali bo potrebno zdravljenje v bolnišnici ali pa bo šlo še ambulantno. Bolnik in psihiater se morata truditi za dober odnos. Psihiater mora poznati življenje bolnika, vedeti, kako živi, kakšni so njegovi problemi, kako je v odnosu z bližnjimi, kako se finančno preživlja. Vedeti mora, kaj je bolniku v zadovoljstvo, česa si želi ter kje bi si izboljšal življenje, in mu pri tem pomagati.

Ali je res, da se pri večini stanje zelo hitro izboljša s pravimi zdravili?

Najbolj napeto stanje, ko je bolniku težko, zaradi tega, kar psihotično doživlja, se sorazmerno hitro umiri z zdravili, vendar pa je to le umiritev trenutne tesnobe in napetosti. Zdravljenje akutnega zagona bolezni do tam, da se bolniki res boljše počutijo, ni tako hitro.

Katera zdravila se predpisujejo in na kaj vplivajo?

Za zdravljenje shizofrenije se uporabljajo antipsihotiki, ki delujejo na določene receptorje in nevrotransmiterje v možganih.

Vsa zdravila najbrž ne delujejo enako na vse paciente. Nekateri se na zdravila ne odzivajo. Za kolikšen delež gre in kaj lahko naredite v tem primeru?

10 do 30 odstotkov jih ima majhen odgovor na zdravljenje.

Kaj pomeni izraz dolgo delujoči antipsihotiki?

Dolgo delujoči antipsihotik je antipsihotik v depo obliki, ki se daje kot injekcija v mišico enkrat ali dvakrat na mesec.

Zdravila so torej nujna. Kaj se zgodi, če jih bolnik preneha jemati?

Približno 50 do 75 odstotkov bolnikov ne jemlje zdravil, jih preneha jemati kmalu po odpustu iz bolnišnice ali pa jih jemlje po lastni presoji. Bolezen se zato poslabša, pride tudi do novega akutnega zagona. Brez rednega vzdrževalnega zdravljenja se v enem letu bolezen ponovi pri 60 do 70 odstotkih bolnikov.

Koliko bolnikov lahko ponovno zaživi normalno življenje in od česa je to odvisno?

shizofrenija 18 4Pri zdravljenju shizofrenije si želimo, da bi bili tako uspešni, da bi pacient lahko usmerjal in živel svoje življenje, kot si želi sam, da ga bolezen ne bi ovirala. Začetek je uspešno medikamentozno zdravljenje, ki ga pacient sprejema, potem pa je treba pomagati pacientu še z različnimi psihosocialnimi veščinami, da bi razumel bolezen in da bi se uspel boriti za svoje cilje. To so kognitivna rehabilitacija, treningi socialnih spretnosti in družinska terapija. Marsikdaj mu je treba pomagati pri ponovni vključitvi v šolske programe, tako kot je preko rehabilitacijskih zaposlitvenih centrov treba pomagati pri zaposlovanju oseb s shizofrenijo. K samostojnosti pripomorejo tudi stanovanjske skupnosti, v katerih lahko samostojno biva, veliko delo pa opravljajo tudi nevladne organizacije z možnostmi za aktivnosti in druženja čez dan.

Kje se lahko dobi odgovore na številna vprašanja svojcev ali bolnikov, ki se zavedajo stanja?

Ljudje so spretni in preko spleta in knjig pridejo do informacij. Bolj pomembno pa je, da gremo, ko smo v stiski, ker ne vemo, kaj se dogaja, in nas je strah, da gre za psihično motnjo, do zdravnika, se pogovorimo in odgovore poiščemo z njim ali psihiatrom.

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112