Pri nas je ljudem bolje kot sicer v običajnem življenju

maj 15

Doc. dr. Neli Vintar, dr. med., specialistka anesteziologinja, pravi, da se je vedno rada in veliko učila. Želela si je študirati jezike in umetnostno zgodovino: »Oboje me še vedno zanima, navdihuje in zaposluje, k študiju medicine pa me je sicer spodbudil oče, rekoč, da bom kot zdravnica gotovo dobila službo …«

pogovor 25 1 Neli VintarZakaj ste se odločili za anesteziologijo?

Za anesteziologijo me je v času študija navdušila profesorica Sobanova, karizmatična osebnost, prevajalka botanika Linneja. Na rednih vajah iz anesteziologije, ki trajajo le en dan, je vedno povabila študente, naj med počitnicami pridejo k njej v operacijsko za teden ali mesec dni. Menda sem se iz našega letnika samo jaz odzvala vabilu. Ves mesec julij, med četrtim in petim letnikom, sem v operacijski dvorani v Bolnišnici Petra Držaja vpijala znanje in praktične veščine s profesorico, ki me je takrat navdušila za oboje, za anesteziologijo in za botaniko.

V zadnjem času se veliko govori o anesteziologih – lahko poveste kaj več o svetlih plateh in pasteh anesteziologije?

Naša stroka se imenuje anesteziologija z reanimatologijo in (perioperativno) intenzivno medicino. Stroka je precej edinstvena tudi v tem, da moramo ob kateri koli uri dneva ali noči izvajati anesteziološke posege tako pri otrocih vseh starosti, tudi nedonošenčkih in dojenčkih, kot pri odraslih. Anesteziologi zagotavljamo neprekinjeno, 24-urno pripravljenost za oživljanje, za anestezije in intenzivno zdravljenje. Zagotavljamo neprekinjeno 24- urno pripravljenost tudi za transplantacijsko dejavnost – presajanje različnih organov in tkiv. Anestezije izvajamo za zelo različne vrste posegov pri otrocih in odraslih, pri čemer predstavljajo zadnje čase kirurški posegi manjšino, kar 60 odstotkov našega dela v okviru Kliničnega centra Ljubljana opravimo zunaj kirurgije. Medicinska stroka se razvija, vse več je različnih diagnostičnih preiskav, ki so boleče in neprijetne in jih je možno dobro opraviti le, če je preiskovanec v anesteziji. Doktor 24 | Družinski vodnik zdravja | Maj, 2016 5 Razvoj gre v smeri manj invazivnih posegov, interventni radiološki posegi nadomestijo nekatere žilne operacije, za vse pa je potrebna anestezija. Temeljno načelo anesteziologije je lajšati ali odstraniti bolečine: anestezija pomeni neobčutljivost. Anesteziologi lajšamo bolečine v zvezi z operacijami in različnimi posegi, izvajamo tudi lajšanje obporodnih bolečin (epiduralna analgezija ali pa analgezija v žilo). Poleg tega vodimo tudi ambulante za zdravljenje kroničnih bolečin, pri čemer sodelujemo še z drugimi strokovnjaki. Dejavnost anesteziologov je izjemno razvejana in se nenehno širi, tako da je težko slediti vedno novim zahtevam in potrebam po anesteziji. Zato nas tudi nenehno primanjkuje.

Se ljudje upravičeno bojijo anestezije?

Splošna anestezija je danes zelo varna – kot piloti v letalu se natančno držimo sprejetih standardov preverjanja in uporabljamo najsodobnejše aparature, ki neprekinjeno spremljajo globino spanja, delovanje bolnikovega srca in pljuč ter merijo odstotek vdihanega kisika in izdihanega ogljikovega dioksida. Ob bolniku je ves čas anesteziolog, ki poleg aparatur neposredno opazuje anesteziranega bolnika, gleda barvo kože, sluznic, tipa pulz, preverja, ali aparature kažejo pravilno. Poleg splošne anestezije, med katero bolnik spi in ne čuti bolečin, anesteziologi izvajamo tudi različne vrste blokad, s katerimi prehodno omrtvičimo le del telesa, ob tem pa je bolnik lahko buden. Anesteziologi radi rečemo, da se med anestezijo ljudem godi bolje kot sicer v običajnem življenju, saj vedno vdihavajo s kisikom obogaten zrak. Nevarnosti lahko nastopijo le v primerih, da se ne bi držali priporočenih standardov preverjanja aparatur in učinkovin, ki jih dajemo bolnikom.

Kakšen odnos ste imeli takrat do akupunkture?

Takrat? Takrat o akupunkturi sploh nisem razmišljala. Najprej anestezija, osnove anestezije, tega je na začetku veliko… Ha, vedno je veliko …

Ali res na področju akupunkture capljamo za državami, v katerih je uveljavljena klasična zahodna medicina?

V Ljubljani je v okviru Oddelka za anesteziologijo in intenzivno medicino v kliničnem centru anesteziologinja prim. Jasna Müller že leta 1976 ustanovila ambulanto za akupunkturo, ki se je pozneje preimenovala v protibolečinsko ambulanto. Torej pri nas že 40 let izvajamo akupunkturo ob boku klasične zahodne medicine, pacientom je na voljo na napotnico, torej stroške krije zavarovalnica. Akupunkturo na napotnico danes izvajajo v nekaterih protibolečinskih ambulantah v splošnih bolnišnicah po Sloveniji, večina akupunkturnega zdravljenja pa je še vedno samoplačniška. Čakalne dobe na akupunkturno zdravljenje na napotnico so zaradi vedno večjega zanimanja vedno daljše – zdaj približno dve leti. V Nemčiji, Avstriji in na Švedskem zavarovalnice plačujejo akupunkturno zdravljenje šele od leta 2006, torej kar 30 let pozneje kot pri nas.

Kaj se je zgodilo, da vas je začela akupunktura zanimati?

Pred petimi leti sem začela delati v protibolečinski ambulanti, kjer je akupunktura ena od uveljavljenih metod zdravljenja bolečin. Vsak dan dobi akupunkturne stimulacije od 40 do 50 pacientov in pri večini akupunktura učinkovito zmanjša bolečine za več mesecev po koncu akupunkturnega zdravljenja, kar me je navdušilo, da sem šla v šolo.

Kako so vaše navdušenje nad akupunkturo sprejeli kolegi?

Dobro, zelo dobro.

Ampak rezultati so tisti, ki kaj veljajo – in rezultati zdravljenja z akupunkturo so osupljivo dobri.

V protibolečinski ambulanti z akupunkturo zdravimo različne glavobole in obrazne bolečine, nevralgije trovejnega možganskega živca (trigeminusa), bolečine v križu, tudi nevralgijo po okužbi z virusom herpes zoster, hude bolečine zaradi kompleksnega regionalnega bolečinskega sindroma in še več drugih vrst bolečine. Pacienti ob začetku akupunkturnega zdravljenja jemljejo različne analgetike, ob koncu pa povečini povedo, da so bolečine bistveno manjše in da analgetikov skoraj ne potrebujejo več. Pozitivni učinki akupunkture trajajo več mesecev ali celo let.

Bolečina je stvar, ki vzbuja nelagodje in strah že, če jo kdo samo omeni. Imate vi visok prag bolečine, se je vi bojite?

Res, z bolečino se srečujemo od zibelke do groba in kadar koli se pojavi, je to neprijetno doživljanje … Moj prag bolečine je precej nizek. Ne morem reči, da se je bojim, sem pa vedno nanjo pripravljena: v torbici imam osnovne analgetike vedno pri roki …

Bolečina je nekaj, kar fizično občutimo, vendar menda ni rečeno, da je tudi vzrok vedno fizičen.

Definicija bolečine Mednarodnega združenja za študij bolečine (IASP) pravi, da je bolečina neprijetno čutno in čustveno doživetje, katerega vzrok je lahko poškodba tkiva ali pa se pojavi brez poškodbe. Najlaže razumljiv in merljiv model bolečine je akutna bolečina ob poškodbi tkiva, kot je na primer operacija. In vendar povsem enaka operacija nekatere paciente zelo močno boli, drugi pa navajajo le blage bolečine in morda sploh ne rabijo analgetikov. Temu botruje več dejavnikov, zelo pomembno je psihosocialno okolje pacienta, zgodbe, morda travme iz otroštva, dogajanja v družini, službi, morda izguba službe. Vse našteto zelo spremeni bolečinski prag in doživljanje bolečine. Danes vemo, da žalost sama boli brez poškodbe tkiva. S sodobnimi metodami slikanja možganov, s funkcionalno magnetno resonanco (fMR) smo dokazali, da se ob hudi depresiji aktivirajo bolečinska področja v možganih, kar občutimo kot bolečine v določenih delih telesa. Večkrat je prvi znak depresije prav bolečina, ki jo potem uspešno zmanjšamo z ustreznimi antidepresivi.

Vaše delo na področju bolečine je interdisciplinarno.

Res je, v zdravljenje bolečin so vključeni strokovnjaki različnih področij, najpogosteje ortoped, nevrolog, fiziater, revmatolog, psiholog, psihiater in anesteziolog, glede na izvor bolečin pri posameznem pacientu pa še drugi (ginekolog, urolog, gastroenterolog, dermatolog, plastični kirurg, specialist za žilne bolezni, infektolog …). Praviloma iz protibolečinske ambulante koordiniramo zdravljenje. Se pa v njej tudi sestajamo vsi zdravniki anesteziologi na rednih skupnih sestankih, konzilijih, in se posvetujemo glede zdravljenja pacientov, pri katerih prvotni načrt zdravljenja ni olajšal bolečin.

Pri delu vidite ljudi, ki jih mučijo hude bolečine. Vas njihove usode spremljajo tudi domov?

Najbrž vsi zdravniki nosimo svoje paciente v sebi, o njih premišljujemo tudi, ko gremo iz službe domov, zlasti pri težjih ali pretresljivih primerih je težko kar presekati.

Kakšni so danes pacienti?

Pacienti imajo danes možnost, da se prek spleta natančno poučijo o svoji bolezni, težavah in o možnostih zdravljenja. Vendar so si zelo različni. Nekateri se ne vključijo aktivno v svoje zdravljenje. Seveda imamo vsi raje paciente, ki znajo na primeren način izraziti zadovoljstvo ali nezadovoljstvo z zdravljenjem in pri zdravljenju tudi aktivno sodelujejo. Ker je bolečina čutna in čustvena, ker nanjo močno vpliva psihološko stanje pacienta, je psihološki pristop nujen. Pomembno je, da ima pacient občutek, da mu verjamemo in da se mu trudimo pomagati.

So pacienti hvaležni, se vam znajo zahvaliti?

Zelo smo veseli, če pacient na kontrolnem pregledu pove, da so mu zdravila pomagala, da so po dolgem času bolečine popustile in je zdaj njegovo življenje spet dobilo smisel in radost.

Kako je sicer z obiskom v protibolečinski ambulanti?

V njej vsak dan redno delata dva specialista anesteziologa in po en ali dva specializanta, občasno še ortoped, psihiater in nevrolog. Poleg naročenih pregledov, blokad, akupunktur in intravenskih infuzij obravnavamo tudi paciente pod nujno. Za vsak prvi ali nujni pregled si vzamemo vsaj pol ure. Na dan imamo od 70 do 80 pacientov.

pogovor 25 2 Neli VintarImate kaj časa za konjičke?

Kuham vsak dan, ne prav v smislu konjička, a doma radi jemo domačo hrano z vrta … V povezavi z glasbo najraje plešem. Od umetnosti začutim slikarstvo, a ne znam ne risati ne slikati … Knjige berem »v eni sapi«, dokler je ne končam, je ne odložim … Uživam v učenju jezikov. Ukvarjam se z različnimi športi, smučam, se potapljam. Že pet let dvakrat na leto po en teden plavam s svobodnimi delfini v njihovem naravnem okolju na jugu Rdečega morja, že blizu Sudana. Potapljanje na dah z delfini je kot ples pod vodo, izjemno doživetje, sama radost. Tako me je navdušilo, da sem organizirala že več slovenskih skupin, da bi tja peljala svoje prijatelje in znance. Dolga leta sem redno tekla po gozdnih poteh, zdaj pa redno hodimo skupaj na daljše samotne sprehode z našo rodezijsko grebenarko.

Kovačeva kobila je navadno bosa – živite zdravo?

Ja, zdravo živim. Menda iz nečimrnosti, rada bi bila čim dlje mlada, haha … Verjamem, da bom dolgo živela, a dolgost življenja ni kvaliteta sama po sebi. K življenju pristopam čuječno in spoštljivo, pozorno izbiram hrano in pijačo, kuham z ljubeznijo. Gibljem se redno in z občutkom za zmožnosti svojega telesa. Včasih svoje telo tudi malo nahecam. Kolesarim z užitkom tudi pozimi in se kdaj kopam v mrzlih vodah …

Vam je bilo kdaj žal, da ste se po srednji šoli odločili tako, kot ste se?

(nasmeh) Nikoli. In tretja univerza in dolgo, aktivno tretje življenjsko obdobje sta še pred mano …

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
 
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112