Pomembno je, da se med zdravnikom in pacientom vzpostavi odnos, da pacient zaupa zdravniku

avg 16

Marija Snežna Paulin Košir, dr. med., specialistka onkologinja radioterapevtka z Onkološkega inštituta, se ukvarja z zdravljenjem raka dojk in napredovanja bolezni v kosti. Že med dogovorom po telefonu, kje in kdaj se bova srečala, je z lahkoto razbila nerodnost zadržanosti. Srečala sva se v avli onkologije.

Marija Snezna Paulin Kosir 1Okoli nje je kar zavel veter nekakšne pozitivne energije, optimizma in ko sva se med čakajočimi prebijala do njene pisarne, se je na vsakem resnem obrazu, ki se je srečal z njenim nasmehom, nalezljivo zarisala mehkoba vedrine.

V eni od klepetalnic sem prebral naslednjih nekaj stavkov o zdravnici Mariji Snežni Paulin Košir: »Ko si kot pacientka v njeni ordinaciji, preprosto čutiš, da je tu s teboj s tvojimi problemi, čutiš njeno pripravljenost, da ti ustreže na vsakem koraku. Da ti občutek, da si v tistem trenutku najpomembnejši, posveti se ti z vsem svojim znanjem in srcem, kljub omejenemu času in številu pacientk.« Takšnih sporočil, namenjenih njej, je na spletu zelo veliko. Je to to? Je to tisto, zaradi česar ne kaže nikoli obupati?

»Jaz imam v glavnem ženske, pacientke z rakom na dojki. A veste, koliko energije ti dajo! Pa pisma, sporočila, ki mi jih pišejo … Zelo sem vesela; ena drugi dajemo energijo, ena drugi si zaupamo. Sem pa žalostna, če se kateri kaj zgodi …« je začela pogovor.

Rekli ste sicer, naj o tem ne pišem, vendar ne morem mimo tega, da imajo vaši pacienti vašo telefonsko številko v službi, vašo telefonsko številko službenega mobilnega telefona in tudi številko vašega zasebnega mobilnega telefona.

Mož se včasih jezi, ker telefon neprestano zvoni, ampak ne misli prav resno …

Kako in kdaj se je vse skupaj začelo, zakaj ste želeli postati zdravnica?

V bistvu sploh nisem iskala drugih možnosti študija. Ja, vpisala sem se samo na medicino, nobene rezervne variante ni bilo. Kako bi rekla – starši so bili zdravniki, kot otrok sem živela na Golniku, in pričakovanja so bila dokaj enostavna.

Pa vam je bilo kdaj žal, da ste se po srednji šoli odločili tako, kot ste se?

Ne, to kar delam, rada delam.

Zakaj ste se odločili za onkologijo?

Po diplomi sem nekaj časa delala v Zdravstvenem domu Bežigrad. Po strokovnem izpitu pa sem dobila sekundarij na onkologiji in začela delati na oddelku za radioterapijo. Tu sem potem dobila specializacijo.

Rak je še zmeraj zavit v neko kopreno skrivnostne groze – so presejalni programi tudi na tem področju uspešni?

Pacienti so zelo različni. Pomembno je, da se med zdravnikom in pacientom vzpostavi odnos, da pacient zdravniku zaupa. Veste, rak je v današnjem času kronična bolezen, ki je pa dokaj ozdravljiva. Mislim, da na nobenem področju ni toliko raziskav kot na področju zdravljenja raka, da nikjer ne vlagajo tolikšnih sredstev v raziskave. Tehnologija zelo napreduje, obsevanje je zelo napredovalo, imamo že zelo sofisticirane naprave. Vseeno pa sem prepričana, da je pomemben odnos: da mi bolnice zaupajo in da jaz verjamem, da bo vse v redu. Presejalni programi … Vsekakor, vsi ti preventivni programi, kot so Svit, Dora in Zora, skupaj z zelo dobro diagnostiko prispevajo, da odkrijemo raka v nizkem, začetnem stadiju, kar pomeni, da je veliko večja možnost ozdravitve.

Marija Snezna Paulin Kosir 2Kako se vi soočate, spopadate s strahom pred rakom? Vas je strah?

Ne, prav nič me ni strah, da bi dobila raka. Ne, strahu ni, lahko celo rečem, da se niti ne pazim toliko, kolikor bi se lahko ali kolikor bi morda pričakovali … Ja, strah pa me je za otroke. Ne vem, ampak zanje me je strah.

Kako bi opisali, kaj je radioterapija?

Najbolj preprosto povedano je radioterapija zdravljenje z obsevanjem, z ionizacijskimi žarki uničujemo maligne celice.

Če prav vem, poznamo vsaj dve vrsti kostnih zasevkov – v čem se razlikujeta, kaj pomeni ena ali druga oblika za bolnico ali bolnika?

Zopet bom skušala biti čim bolj razumljiva, čeprav sta izraza dokaj zapletena. Torej, pri eni vrsti se rakaste celice nalagajo na kost in tej vrsti zasevkov pravimo osteoblastni, pri drugi vrsti kostnih zasevkov pa rakave tvorbe »pojedo« kost in tem pravimo osteolitični. Pri raku dojk prevladujejo slednje, čeprav poznamo tudi še kombinacijo obeh zasevkov

Način zdravljenja je sicer najbrž odvisen od različnih dejavnikov, tudi od težav, ki jih povzročajo kostni zasevki?

Seveda, zdravljenje lahko poteka s hormonsko terapijo, s kemoterapijo ali s tarčnimi zdravili. Če gre za osteolitične zasevke, torej takšne, ki kost »pojedo«, dajemo tudi zdravila za kosti, saj sicer grozi zlom, ker kosti postajajo vedno bolj krhke.

Kostni zasevki povzročajo bolečine – jih obsevanja zmanjšajo vsaj na znosno raven?

Razširjena je bojazen, da bodo oboleli za rakom trpeli, da jih bo neznansko bolelo. Veste, tega ni več, da se pomagati. In obsevanja bolečino zmanjšajo, vsekakor. V veliki večini gre za precejšnje zmanjšanje bolečine.

Kaj pa stranski učinki, tisti neželeni?

Večjih neželenih učinkov med obsevanjem običajno ne pričakujemo. Redko se pojavita slabost in bruhanje pri obsevanju hrbtenice in diareja pri obsevanju medenice. Pojavi se lahko tudi utrujenost. Odziv na radioterapijo je običajno dober, bolnice se po njej bolje počutijo, bolečin je manj ali povsem izginejo. Po uspešnem obsevanju, kjer je dosežen dober odziv, je možno še dodatno obsevati. Pri stranskih učinkih je tako: vedno gledamo, da je korist večja; če so stranski učinki večji od pričakovanih koristi, terapijo seveda končamo.

Pri vsakdanjem delu vidite ljudi, ki so v veliki stiski, bolni …

Seveda mi ni vseeno, seveda me … Ko je treba povedati diagnozo ali še težje, ko se vračajo … Ja, je hudo. Ne, z leti ni lažje, z leti je težje. Bolj se sekiraš, ne moreš se navaditi na bolečino drugih …

Pri raku na dojkah gre v pretežni meri za genetiko – ali so področja, na katerih lahko sami vplivamo na svoje zdravje, sami prispevamo svoj delež?

V precejšnji meri gre za genetiko, lahko pa tudi sami naredimo zelo veliko. Biti moramo zadovoljni, srečni, v majhnih stvareh je treba najti srečo, če se nam kaj zgodi, se moramo s tem sprijazniti in razmišljati, kaj pozitivnega lahko iz tega potegnemo, ne pa, da je vse narobe, da smo jezni na vse. Najti moramo nekaj, česar se bomo v življenju veselili. Veste, v življenju se nam velikokrat zgodi, da pademo, ampak kadar koli človek pade, je najpomembneje, da se pobere. In pobrati se mora sam. Rak … Ko ljudje izvejo za diagnozo, je to zanje šok, zagotovo, a ko se to ljudem zgodi, morajo spremeniti način življenja, razmišljanja, dobiti morajo energijo, da se začnejo boriti, da so polni pozitivne energije. Jeza ne pomaga, rak ni tvoj sovražnik, ker boš sicer poražen. Rak je pač nekaj, kar je bilo nekaj časa z nami, pa zdaj ni več.

Ste trmasti?

Če s tem mislite, da če se nečesa lotim, vztrajam, dokler ni narejeno, potem lahko rečem, da sem trmasta.

Pravijo, da je kovačeva kobila ponavadi bosa – kako je z vami, skrbite, da zdravo živite?

Ha, ne bi mogla reči, da sem prav skrbna. S športom se ne ukvarjam kaj pretirano, tudi pri hrani nismo doma kaj posebej natančni.

Imate kakšen konjiček?

Pravzaprav ne.

Preživljate dopust raje v hribih ali na morju?

Nekje, kjer lahko berem knjige. Ja, prej ste vprašali, če imam kakšen konjiček – rada berem knjige. In rada poslušam glasbo.

Kakšno glasbo?

Raznovrstno, odvisno od razpoloženja. Najraje sicer poslušam operno.

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112