Ker lahko hodim in ker me nič ne boli – zato je dan lep

okt 22

Vsaka ženska, ki bo dočakala 80 let, bi morala računati, da lahko enkrat v življenju zboli za rakom dojk. Tako pravijo statistike. Mojca Senčar je nadpovprečna v vseh pogledih, tudi ko gre za statistiko. Bitko z rakom bojuje že drugič, prvo je dobila pri 41 letih.

pogovor 30 1Upokojena zdravnica, natančneje specialistka anesteziologije, danes prva dama Slovenskega združenja za boj proti raku dojk Europa Donna, je hvaležna za življenje, ki ji je bilo dano. »Če bi mi pred 35 let dejali, da bom še toliko časa živela, bi bila presrečna,« je dejala. »A bolezen me je v drugo spet močno prizadela. Enako kot vse druge ženske, ko se soočijo z diagnozo raka. Tukaj ti prav nič ne pomaga, da si zdravnik.«

Leta 1981 ste kot zdravnica stopili v čevlje bolnice. Ste zaradi te izkušnje postali bolj ša zdravnica?

Zagotovo. Čeprav mislim, da sem tudi prej, preden me je doletela bolezen, imela občutek za bolnika. Na žalost te tega ne naučijo na medicinski fakulteti. Nihče ti ne pove, kako se bolnik s težko boleznijo počuti, kakšne strahove ima, kako z njim komunicirati … Potrebovala sem kar nekaj časa, da sem sama dojela vse to. Včasih, v mojih časih, se je bolezen pred bolniki celo skrivalo. Bolnik ni imel pravice kaj dosti vedeti o svoji bolezni in zato tudi ni mogel sodelovati pri zdravljenju. Bil je na milost in nemilost prepuščen zdravnikom in zdravstvenemu osebju.

Danes je to zelo drugače. Absolutno. Iz prve roke lahko povem, da so se časi izjemno spremenili. Danes imamo vse bolj aktivnega bolnika. Bolnika, ki se spozna na svojo bolezen in ki se želi vključevati v celoten proces od diagnostike, zdravljenja do rehabilitacije. To se mi zdi pomembno. Čeprav pravi partner bolnik zdravniku nikoli ne more biti. Zakaj? Ker ima bistveno manj znanja in ker je ne nazadnje v popolnoma drugem čustvenem stanju, zaradi česar pri svojih odločitvah ni objektiven. Nujno pa je, da ve, da si je izbral pravega zdravnika, s katerim se ujameta. Da mu zaupa, da je zdravnik zanj izbral najboljšo pot zdravljenja. Zaupanje je ključno. Če tega ni, je boljše, da se razideta. Sicer trpita oba.

Se vi počutite varno, zaupate svojim zdravnikom?

Popolnoma. Odločila sem se, da bom striktno poslušala medicinsko stroko in sprejela vse, kar mi bo ponudila.

Pred časom ste dejali, da želite živeti, dokler živite kakovostno. Kaj je za vas kakovostno življenje?

To, da lahko skrbim zase in da nisem odvisna od drugih. Da lahko hodim, da me nič ne boli, da se lahko normalno prehranjujem, da se lahko povzpnem na Šmarno goro in sem tega uspeha enako vesela kot nekoč, ko sem prišla na Jalovec (z višino 2645 metrov šesta najvišja gora v Sloveniji, op. p.). Kriteriji, kaj je kakovostno življenje, se namreč spreminjajo oziroma si jih moraš prilagajati. Tako kot živim zdaj, bi živela še. Življenje je lepo in naučiti se moraš iz vsakega dne, iz vsake situacije in iz vsakega človeka potegniti tisto najboljše.

Se je ta življenjska modrost izoblikovala skozi težke življenjske preizkušnje ali ste prirojeno optimistični, torej takšni že od malih nog?

Mislim, da drži to drugo. Optimistka sem od otroštva. Ne dovolim, da me ljudje ali določena situacija potisne v črne misli. Prepričana sem, da negativna čustva blokirajo imunski sistem, zato sem zavestno na »ničli« ali na pozitivni strani. Pozitivna čustva spodbujajo izločanje hormonov, ki podpirajo imunski sistem in ta je naš prvi ščit pred boleznimi. Narediti moramo vse, da ohranjamo čim boljšo kakovost življenja – to pomeni tudi prečistiti misli oziroma čustva.

pogovor 30 2Kakovostno življenje se neizogibno prepleta z gibanjem in zdravo prehrano. Vi tema področjema posvečate pomembno skrb.

Ko sem bila pred dnevi hospitalizirana in prisiljena v mirovanje, mi je to zelo slabo delo. Enostavno moram se gibati, telovaditi … Študije kažejo, da je prav gibanje dejavnik številka ena, s katerim ljudje ohranjajo zdravje in preprečujejo razvoj kroničnih bolezni ali njihovo poslabšanje. Žal pa se tega veliko premalo zavedajo.

Kaj konkretno počnete, kakšno vadbo izvajate?

Vsako jutro grem na fitnes, kjer se zadržim eno uro do uro in pol. Začela sem pred 16 leti, na prvi dan svoje upokojitve, in do danes sem tam redna gostja. V fitnesu skrbim za mišice, izvajam aerobno vadbo, posebno skrb pa namenjam vajam za ravnotežje, kar je v mojih letih zelo pomembno.

Po fitnesu sledi zdrav zajtrk?

Nujno. Nikoli sicer ne grem na fitnes lačna, rada nahranim mišice prej, po vadbi pa si privoščim obilen zdrav zajtrk s kosmiči, namočenimi v kefirju, skuto, sadje in še kaj zdravega bi se našlo.

Med dejavnike tveganja za razvoj raka sodi nezdrav življenjski slog. Po slišanem vam gre odlično. Zato morda nekoliko provokativno vprašanje. Zakaj menite, da se vam je ponovil rak, če živite tako zelo zdravo?

Zdravljenje raka je bilo pred 35 leti zelo drugačno, kot je danes. Jaz takrat nisem prejemala sistemskega zdravljenja, ker tega ni bilo v doktrini. Predvidevam – a to je zgolj moja domneva –, da je nekaj rakastih celic zatavalo v krvni ali limfni obtok, se nekam zavleklo, mirovalo in po vseh teh letih oživelo. Ali mi je padla imunska odpornost ali se je zgodilo nekaj drugega, kar je ustvarilo pogoje za vrnitev bolezni, ne vem. Zato danes vsem ženskam, bolnicam z rakom dojk, polagam na srce: ne odklonite sistemskega zdravljenja! Študije kažejo, da je določen odstotek bolezni, četudi je ta čisto majhna, že razsejane. Treba je pobiti prav vse in zlasti tiste rakave celice, ki so zašle po telesu.

Kaj pa doktrina danes?

So slovenske bolnice z rakom dojk danes deležne kakovostnega zdravljenja? Imamo odlično raven zdravljenja, primerljivo z vsemi razvitimi evropskimi državami. Naši onkologi skrbijo, da imamo dostop do vseh zdravil, ki so na trgu, in do vseh sodobnih kirurških metod zdravljenja. Podobno je z obsevanjem, le da imamo na tem področju nekaj malega težav, ker mariborska radioterapija prepočasi začenja svoje delo. Zaradi čakanja so ljudje nestrpni, toda pod črto – smo na pozitivni strani.

Čakalne dobe, nestrpnost in ogorčenje bolnikov. To je rakava rana našega zdravstva, kajne?

Žal res. Zelo težko prenašam hude besede, ki si jih izmenjujejo politiki na eni strani in strokovna javnost na drugi. Nihče se ne zaveda, kako razprtije in obračunavanja, ki smo jim priča, škodljivo vplivajo na bolnike in jim jemljejo občutek varnosti. Bolniki, zlasti z rakom kom, imajo občutek, da zanje ne bo ustrezno poskrbljeno, da bodo čakali predolgo, prej umrli … To je zares nepotrebno in škodljivo.

Vi bolnicam z rakom dojk pomagate tako, da imate telefon vključen 24 ur na dan. Pa ni kdaj preveč vsega?

Vendarle ste v procesu zdravljenja ponovitve raka in obenem strumno na čelu Europe Donne … Ljudje tega ne izkoriščajo, zato me ne preobremenijo. Pomembno je, da ženska dobi toplo besedo in pojasnila, takrat ko to potrebuje, ne čez en dan ali dva. Zato sem vedno na voljo in če slučajno nisem dosegljiva, hitro pokličem nazaj. Pogovor lahko zmanjša ogromno stisk. Ženske vedo, da sem zdravnica, a jaz se poskušam z njimi pogovarjati na njim primeren, razumljiv način. Poleg tega sem ena od njih in so mi njihove stiske zelo poznane. Za vsako bolnico uberem njej prirejen način pogovora; ene potrebujejo nekoliko bolj oster ton, druge bolj nežnega, predvsem pa moraš vsaki znati prisluhniti in ji svetovati, a nič vsiljevati. Odločitve so na koncu vselej njihove.

Pa tudi več časa jim namenite.

V ambulanti pri zdravniku je ta čas pogosto omejen na minute. Pri meni telefonski pogovori trajajo tudi pol ure ali več. (smeh)

Vrnimo se za hip k vam in vašemu zdravju. Nekaj prahu ste dvignili s podatkom, da testirate sintetične preparate iz konoplje kot komplementarno obliko zdravljenja raka.

Jaz striktno poslušam napotke zdravnikov in zaupam medicinski stroki. Sprejela sem in bom vse, kar mi bo ponudila, obenem pa si bom s komplementarnimi metodami pomagala lajšati stranske učinke. Mednje štejem gibanje in zdravo hrano in ja – tudi sintetične preparate iz konoplje, ki so mi pomagali pri lajšanju hudih stranskih učinkov zdravil. Zelo težko sem jih prenašala, vendar sem rekla, da terapije ne bom prekinila, saj se zavedam njenega pomena. Ko sem izvedela, da so pri nas na voljo nekateri sintetični preparati konoplje, sem se takoj vključila v študijo na Onkološkem inštitutu, kjer sem kot ena prvih udeleženk pomagala iskati prave odmerke njihove uporabe. Danes se o kanabinoidih vse več ve. Vsak človek ima svoj kanabinoidni sistem, sistem kanabinoidnih receptorjev. Nekatere študije kažejo celo, da se na določenih karcinomskih celicah pojavljajo receptorji za kanabinoide, kar pomeni, da lahko kanabinoidi določen tip rakavih celic uničijo. O tem je premalo znanega. Obenem pa ljudje ne smejo razmišljati, da je konoplja vsemogočna. Vsak tumor je sestavljen iz različnih rakastih celic. Na ene bodo kanabinoidi delovali, na druge ne. Enako je z biološkimi zdravili. Še tako agresivno zdravljenje zato včasih ne prinese popolne zazdravitve bolezni.

Kam bo šlo zdravljenje raka dojk v prihodnje?

Mislim, da v imunoterapijo. Tega ne bom doživela, toda ne bo več dolgo, ko bo rak tako dobro ozdravljiva bolezen kot vsaka druga. Gotovo ne bo več smrtna bolezen.

Dokler čakamo znanstvene preboje, pa se moramo zanesti tudi ali predvsem nase. Ženske učite samopregledovanja dojk, pozivate jih k odgovorni skrbi za svoje zdravje, k udeleževanju presejalnega programa DORA … Kako ste zadovoljni s tem programom?

Čisto zadovoljna ne morem biti, saj se po Sloveniji širi prepočasi. Bolnikom tako ali tako stvari tečejo prepočasi, toda vsi si lahko želimo, da bi se presejalni program DORA širil hitreje. Pred nedavnim se je vanj vključila Nova gorica, počasi bomo pokrili še Prekmurje in Novo mesto. Pa vendar Europa Donna pri opozarjanju na pomanjkljivosti ni neusmiljena, prav tako ni agresivna v svojih zahtevah. Zakaj? Ker si želimo, da se presejalni program širi po evropskih smernicah. Ne smemo si dovoliti napak ali padca kakovosti presejanja.

Kaj natančno to pomeni?

DORA zahteva odlične rentgenske aparate, katerih kakovost je ves čas pod nadzorom. Mamogramske izvide morata vedno odčitati dva neodvisna radiologa, ki sta še dodatno izobražena v ta namen. Če se ne strinjata z izvidom, ga mora pogledati še tretji nadzorni radiolog. V primeru odkrite rakave spremembe natanko vemo, kam bo bolnica napotena, kdo jo bo zdravil. Zdravljenje raka dojk je pri nas priporočeno v Ljubljani, Mariboru in Novi Gorici.

Kaj pa odzivnost bolnic na vabila?

Zelo dobra. Tak program doseže svoj namen, če je odzivnost vsaj 70-odstotna in pri nas je tako. Europa Donna je naredila veliko za ozaveščanje žensk, zato si lahko brez lažne skromnosti pripišemo nekaj zaslug za ta uspeh.

     
  Skupaj za dobra dela Pridružite se SMS akciji rožnatega oktobra in s poslanim SMS sporočilom s ključno besedo POGUMNA ali POGUMNA5 na številko 1919 prispevajte 1 ali 5 evrov za združenje Europa Donna. Ta bo z zbranimi sredstvi nadaljevala osveščanje o raku dojk in drugih ženskih rakih.  
     

Združenje Europa Donna, ki ste mu vtisnili izjemen pečat, je trenutno živahno, sodobno, aktivno združenje. Vsako leto močnejše in prodornejše.

Moj čas in moje delo v Europi Donni se počasi iztekata in vesela sem, da za mano nastaja odlična ekipa, ki jo bo še oplemenitila. Europa Donna bo poskušala pod svoje peruti prevzeti še ženske, ki prebolevajo druge, ginekološke rake. To je zelo pomembno. Pa ne le na področju žensk, mislim, da smo veliko naredili na področju ozaveščanja vseh državljanov. Naš cilj je bil in še bo širiti miselnost, da je skrb za zdravje dolžnost vsakega državljana. Naraščajo ne le raki, ampak tudi druge kronične bolezni, ki bi jih lahko preprečili, če bi živeli zdravo. Pa se tega sploh ne zavedamo. Nezanemarljiv je tudi vidik varčevanja za zdravstveno blagajno.

Da bi vse to povedali na glas, ste se članice Europa Donne 23. septembra oglasile v parlamentu. Kako je bilo?

Sprejela sta nas predsednik parlamenta in predsednik zdravstvenega odbora. Predstavitev in druženje sta minila v prijetnem vzdušju in ponosne smo, da v parlamentu za kratek čas gostijo razstavo umetniških fotografij nekaterih naših bolnic, ki so razbijale tabuje s tem, ko so stopile pred fotografski objektiv samo z roza trakom čez oprsje, ki jim ga je prizadel rak.

Oktober je svetovni mesec osveščanja o raku dojk. V rožnatem oktobru »rozike« ozaveščate tudi s tekom in plesom.

Res je, oktobra potekajo naši teki in hoje za upanje. Nekaj jih je že za nami – 1. oktobra je potekal v Zagorju, včeraj, 11. oktobra, v Dolenjskih toplicah –, dva pa še čakamo. To soboto, 15. oktobra, bodo tekli v Slovenski Bistrici, 22. oktobra pa v Novi Gorici. V soboto, ko zaznamujemo dan zdravih dojk, bomo članice Europe Donne tudi zaplesale po slovenskih mestih na skladbo Lep je dan Anje Rupel, in sicer v Ljubljani, Novem mestu, Slovenski Bistrici, Postojni, Velenju in na Jesenicah. Lani nas je zaplesalo nekaj tisoč, letos nas bo, upam, še več.

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112