»Kakšen bo moj današnji delovni dan? Tak kot vreme, zvečer bo vse jasno.«

dec 18

Na Infekcijsko kliniko je prišel leta 1983, leto pozneje so uradno odkrili virus HIV. Konec 80. let se je zato kot eden prvih pri nas – takoj za prim. dr. Ludvikom Vidmarjem – vključil v zdravljenje bolnikov z virusom HIV oziroma aidsom. To je bilo takrat novo, neznano, za številne tudi nevarno področje medicine.

 

pogovor 32 1  
   
1. decembra smo zaznamovali svetovni dan boja proti aidsu. »Aktivnosti, ki so potekale, je preveč, da bi jih našteval,« je dejal prof. dr. Tomažič. »V vseh medijih pa sem ponavljal tri najpomembnejše preventivne ukrepe: testiranje, testiranje in testiranje! Vse ostalo bomo naredili mi.«
 

Bilo je ogromno tabujev, neznanja in zato veliko zavračanja ter premalo sodelovanja. Zaradi strahu pred okužbo se njegovi kolegi celo niso želeli vključevati v delo z bolniki. Obenem dolgo niso imeli na razpolago dobrih orožij za boj proti tako imenovani kugi 20. stoletja. »Danes je povsem drugače,« je pogovor začel prof. dr. Janez Tomažič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana in predavatelj na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Statistike njega in njegovo »aids ekipo« danes žal postavljajo pred nove izzive. Število oseb, ki živijo z virusom HIV, je v Sloveniji v zadnjem desetletju zelo naraslo.

Vi se niste bali, ko ste kot mladi specialist prišli v stik s to neozdravljivo, razmeroma lahko prenosljivo boleznijo?

Takrat je bilo to pionirsko obdobje, več je bilo neznank kot znanja. Nisem vedel, v kaj se podajam, vendar sem se odločil, kot se je pozneje izkazalo, za nekaj, kar me je veselilo in me še danes zelo veseli. Če se ozrem nazaj, sem se odločil za fantastično potovanje. Sprva, če parafraziram Churchilla, je enemu neuspehu sledil drug neuspeh in vsi neuspehi so končno pripeljali do uspeha, ko so se v drugi polovici 90. let pred mojimi očmi bolniki začeli popravljati po zaslugi novih učinkovitih in bolnikom prijaznih zdravil – in to je bilo najbolj fascinantno obdobje na moji zdravniški poti.

Obdobje med odkritjem prvih bolnikov z aidsom in učinkovitim zdravljenjem je bilo razmeroma kratko, kar je edinstveno v zgodovini neke neozdravljive in tako smrtonosne bolezni.

Žal je bilo to obdobje kljub vsemu predolgo za milijone bolnikov, slaba dostopnost do učinkovitega zdravljenja pa je še vedno usodna za milijone okuženih v nerazvitem svetu in v državah vzhodne Evrope. Vendar pa je dejstvo, da imamo danes v rokah orožja, ki lahko bolnike z aidsom iz pekla potegnejo v nebesa – prej pa so vsi tovrstni bolniki umrli.

Študije ugotavljajo, da je to na neki način tudi krivo za porast novih okužb. Ljudje se aidsa ne bojijo več.

Gre za tako imenovani paradoks HIV/ aidsa: več ko vemo o virusu in uspešnejši ko smo pri zdravljenju, težje je učinkovito posegati v širjenje virusa. Predvsem zaradi možnosti učinkovitega zdravljenja in zamenjave generacij (dandanes izpostavljene osebe v nasprotju z osebami v osemdesetih in devetdesetih letih nikoli niso osebno doživele najhujših učinkov aidsa in smrtnega strahu) ljudje zavestno in podzavestno opuščajo uporabo kondoma.

Konkretno koliko je novih okužb pri nas?

Število oseb z virusom HIV in aidsom v Sloveniji je v zadnjem desetletju zelo naraslo. V zadnjih desetih letih, od 2006 do 2015, je bilo v Sloveniji prijavljenih skupaj 442 primerov novih diagnoz. V predhodnem desetletnem obdobju, od 1996 do 2005, je bilo precej nižje in je znašalo 177 primerov, v obdobju od 1986 do 1995 pa še nižje, 112 primerov. V letu 2016, do vključno 22. novembra, je bilo na Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) prijavljenih že 56 novih diagnoz okužbe z virusom HIV, več kot kadar koli doslej v enem letu, največ (kar 46) med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi. Poleg tega so bili na NIJZ prijavljeni tudi štirje primeri okužbe s HIV pri tujih državljanih s prebivališčem v Sloveniji, ki so bili prepoznani v tujini že pred letom 2016 in se od letos zdravijo v Sloveniji. Tako velik porast novih diagnoz okužb s HIV med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, je verjetno odraz v povprečju bolj tveganega spolnega vedenja in tudi uspešne promocije testiranja, ki se odraža v najnižjem deležu zelo poznih diagnoz v zadnjih desetih letih.

Moški so izrazito bolj ogroženi.

V Sloveniji, enako kot drugje v razvitem svetu, je v skupini moških, ki imajo spolne odnose z moškimi, nesorazmerno veliko okužb z virusom HIV v primerjavi z drugimi ključnimi skupinami. Zakaj? Znotraj te skupine je za nekatere značilno spolno vedenje, ki vključuje relativno veliko število priložnostnih spolnih partnerjev in spolne odnose brez uporabe kondoma. Spolnost med moškimi je bila pred obdobjem aidsa zelo pogosto nezaščitena. HIV in aids, predvsem pa strah pred smrtjo, so povzročili velik strukturni vedenjski zasuk. Zdi se, da se v omenjeni populaciji ponovno pojavljajo vzorci vedenja izpred epidemije. Pogosto se, žal, napačno in stereotipno ustvarja negativna podoba za vse moške, ki imajo spolne odnose z moškimi, kar ima za posledico stigmatizacijo istospolne usmerjenosti. Boj proti HIV/aidsu ni boj proti spolnosti med moškimi!

Kaj poleg odsotnosti strahu odpira vrata seksualni (post)revoluciji v 21. stoletju?

Posameznik je vse bolj izpostavljen okužbi tudi zaradi sodobnih tehnoloških možnosti: vse bolj preprosti načini spoznavanja partnerjev imajo za posledico, da se je za spolne stike lažje dogovoriti, da jih je več in da se pri osebah z različnimi spolnimi partnerji poveča možnost prenosa HIV in ostalih spolno preDoktor 24 | Družinski vodnik zdravja | December, 2016 5 nosljivih okužb. Veliko večjo možnost srečanj omogočajo specializirane aplikacije oziroma posebna družabna omrežja za moške, ki imajo spolne odnose z moškimi. V večjih krajih je mogoče zaznati pojav »kemseks zabav« na način druženja bolj ali manj anonimnih oseb med seboj, ki se dogovarjajo »on-line«, po spletu oziroma telefonskih aplikacijah. Vse pogostejša je uporaba različnih rekreativnih/ družabnih drog (»kemseks«). Te droge bistveno zmanjšajo prištevnost ter hkrati bistveno povečajo spolno vzburjenost in povečajo ter podaljšajo željo po spolnih odnosih: zato na tovrstnih srečanjih že po kratkem času opustijo uporabo kondoma, ne mislijo na HIV in druge spolno prenosljive okužbe.

Koliko ljudi z virusom HIV trenutno zdravite?

Trenutno spremljamo približno 600 oseb z virusom HIV ali aidsom, zdravimo 560 oseb. Predvidevamo, glede na vsakoletno pojavnost na novo odkritih, da v Sloveniji živi še približno 200 oseb s HIV. Te osebe, ki ne vedo za okužbo in imajo v sebi ogromne količine virusa, predstavljajo rezervoar za nove okužbe. Zdravljene osebe imajo v sebi namreč zelo malo virusa in ne predstavljajo pomembnejšega izvora okužbe. Pri osebah, ki se uspešno zdravijo, se za več kot 90 odstotkov zmanjša tveganje prenosa okužbe na spolnega partnerja! Zdravljenje je zato odlična, najučinkovitejša preventiva. Če bi – utopično – v Sloveniji poznali vse okužene in jih zdravili, bi teoretično izkoreninili virus. Vsa naša prizadevanja gredo zato v smer ozaveščanja predvsem določene podskupine moških, ki imajo spolne odnose z moškimi, v kateri se skriva največ »rezervoarja HIV«, da ponovno slišijo o HIV/aidsu, pomislijo, da bi bili lahko okuženi, in gredo na testiranje.

Ste pri testiranju oziroma zgodnjem odkrivanju in zdravljenju bolezni uspešni?

Ko enkrat odkrijemo okuženo osebo, smo pri nadaljnjih postopkih obravnave tovrstnih oseb med najuspešnejšimi v svetu! Naša ključna težava je relativno velik delež oseb, ki ne vedo za svojo okužbo (ta znaša približno 30 odstotkov), in pa problematika poznih diagnoz, ko imajo ljudje sočasno z diagnozo okužbe z virusom HIV že aids. To ni samo naša težava, tudi v razvitem svetu so številne države za nami. Delež poznih diagnoz je bil pri nas v zadnjih desetih letih podoben. Približno 20 odstotkov na novo odkritih oseb je imelo že aids. Z vsemi napori, ki smo jih vložili skupaj z nevladnimi organizacijami glede informiranosti prebivalstva, zainteresirane javnosti in strokovne javnosti, kaže, da nam je uspelo ta delež v zadnjem letu znatno zmanjšati, vendar bodo šele naslednja leta pokazala resnično podobo te ugotovitve.

Ste iskali vzroke, zakaj je informiranje tako zahtevno?

Zavedamo se, da je ključni problem, kako priti do skupine predvsem homoseksualnih moških, ki ne vedo za svojo okužbo. Zanjo nočejo vedeti? Se ne zavedajo, da je okužba mogoča? Mislijo, da se jim to ne more zgoditi? Se ne testirajo zaradi stigme? Živijo v zanikanju lastne spolne usmerjenosti? In tako naprej. V zadnjih letih smo kliniki in epidemiologi intenzivirali obveščanje oziroma zdravstveno vzgojo celotne javnosti, intenzivirali smo strokovno obveščanje vseh slovenskih zdravnikov (še posebno družinskih zdravnikov) in v sodelovanju z nevladnimi organizacijami nagovarjali predvsem ključno populacijo med skupnostjo moških, ki imajo spolne odnose z moškimi. Pomembno delo so opravile nevladne organizacije, ki so uvedle testiranje v skupnosti in pri tem celo prehitele kolege v razvitem svetu, saj so poleg testiranja na HIV uvedli tudi testiranje na druge spolno prenosljive okužbe (sifilis, hepatitis B, gonorejo in hepatitis C).

pogovor 32 2  
   
»Število okuženih z virusom HIV v Sloveniji narašča,« opozarja sogovornik in njegovi najtesnejši sodelavci, ki jim pravi kar »aids ekipa«. Izjemno ga veseli, ker ekipo sestavljajo mlajši kolegi in kolegice, ki jih to delo veseli in zelo zanima.
 

Kakšni pa so uspehi zdravljenja ljudi, ki pridejo do vas razmeroma pozno?

Če imajo nevarne spremljajoče okužbe ali celo določene rakave bolezni, ki so odraz že popolno izčrpanega imunskega sistema, so v območju smrti in jim včasih tudi najsodobnejše zdravljenje ne pomaga. Včasih se zavedamo, da bi bolnik preživel, če bi prišel samo 14 dni prej. Imamo pa številne bolnike, ki so dobesedno viseli na nitki, danes pa živijo polno ustvarjalno življenje in bi zanje lahko rekli, da medicina dela čudeže.

Ko sva pri čudežih – okužbe z virusom HIV ali aidsa ne znamo pozdraviti, znamo pa bolnikom podaljšati življenje. Omenja pa se zdravilo, ki bi HIV pozdravilo.

Obeti so realni. Znanost nakazuje razvoj zdravil, ki bodo virus izkoreninila iz okuženega telesa in prinesla »svobodo« za posameznika in za družbo na sploh. Posameznik se bo otresel hudega bremena, pa čeprav ob vsakodnevnem jemanju današnjih zdravil lahko živi dokaj normalno življenje. Toda ustrezna testiranja in registracija zdravila za ozdravitev se za zdaj še umikajo v neznano prihodnost.

Je do takrat rešilna bilka preventiva (profilaksa) pred izpostavitvijo virusu?

Pre-Exposure Prophylaxis ali s kratico PrEP je pomemben nov način preprečevanja okužbe s HIV, ki počasi prihaja z raziskovalnega področja v vsakdanje življenje. Gre za tako imenovani kemični kondom, ko neokužena oseba poleg priporočil o varni spolnosti prejema zaščitno zdravljenje in mora biti pod nadzorom zdravnika. PrEP lahko zaščiti izključno pred prenosom HIV, pred ostalimi spolno prenosljivimi okužbami pa ne. Tovrstna preventiva se uveljavlja zlasti za ključne skupine, torej za moške, ki imajo spolne odnose z moškimi, za transspolne osebe, za osebe, ki veliko uporabljajo rekreativne droge in imajo druge spolno prenosljive okužbe ter uporabljajo zaščitna zdravila proti HIV po izpostavitvi. Pred kratkim sta se končali dve evropski raziskavi (Proud in Ipergay), katerih rezultati kažejo, da je učinkovitost PrEP v skupinah s tako visokim tveganjem kar 86 odstotna! Uvajanje PrEP pa omejujejo predvsem težave pri identifikaciji oseb s tako visokim tveganjem, slaba informiranost takih oseb in zato nezadostno povpraševanje, potencialno povečanje tveganega spolnega obnašanja in večja pojavnost drugih spolno prenosljivih okužb, seveda pa tudi predsodki in moraliziranje. Še vedno pa se moramo zavedati, da je daleč najpomembnejša temeljna preventiva, ki vključuje poznavanje partnerja in uporabo kondoma, lubrikanta … ter preventivna metoda »testiraj in zdravi«!

Omenjeni predsodki dodajajo veliko težo v svetu virusa HIV.

Stigma je pomemben razlog tudi za slabše učinkovito preventivo in zdravljenje – strah pred diagnozo odvrne posameznika od testiranja, obiskovanja naše klinike, uživanja zdravil in tako naprej. V zadnjem desetletju je sprejemanje bolezni HIV/aids bolj liberalno, vendar menim, da se zmanjšuje stigma samo na deklarativni ravni, ne pa v konkretnih primerih. Okužba z virusom HIV je še vedno intimna zadeva, ki je okuženi ne more deliti s prijatelji, sodelavci in še v družini pogosto naleti na negativna čustva. HIV je bolezen in nikakor moralna obsodba ali kazen. Bolj kot virus težave torej povzročajo drugi ljudje.

pogovor 32 3  
   
Prof. dr. Janez Tomažič, ko sleče belo haljo. Na vrhu Ratitovca.
 

Kako vi bolnika z virusom HIV doživljate po človeški plati, ne kot zdravnik? Kaj vas preveva, ko ljudem sporočate to diagnozo? Je po 30 letih kaj lažje?

Vsekakor je po 30 letih neprimerno lažje, ker lahko tovrstne osebe samozavestno hrabrimo z optimističnimi informacijami. Če pridejo do nas dovolj zgodaj, živijo dokaj normalno življenje in sploh nikoli v življenju ne doživijo zapletov, ki jih virus HIV lahko povzroči: hude pljučnice, meningitis, nevarne glivne okužbe, hujšanje … Je pa vsak človek zgodba zase in se mu je treba popolnoma posvetiti, saj je diagnoza HIV še vedno med najbolj katastrofalnimi novicami, ki jih oseba lahko izve v svojem življenju – in tega se po vseh letih še vedno zavedam in zato moj pogovor ni nikoli rutinski ali zgolj profesionalen, ampak je še vedno obarvan z veliko mero sočutnosti in humanosti, ki sta tako ali tako glavni odliki zdravnika.

Če svojega raziskovanja ne bi posvetili virusu HIV, za kaj bi se specializirali? Katera področja medicine vas še zanimajo?

Infektologija za večno! Ukvarjam se še z drugimi osebami z imunskimi pomanjkljivostmi in sem v naš prostor uvajal in še skrbim za stroko na področju obvladovanja okužb pri prejemnikih različnih organov in tkiv, oseb, ki se zdravijo z biološkimi zdravili, glukokortikoidi, citostatiki … Poleg virusa HIV, so »moji« še virus citomegalije, epstein- -barrov virus, virus varičela zoster … Moja služba, še bolj pa konjiček, je tudi delo s študenti, sem predstojnik katedre za infekcijske bolezni in epidemiologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Delo s študenti me zelo veseli, smo pa tudi tik pred drugo izdajo učbenika Infekcijske bolezni, ki ga na novo izdajamo že po dveh letih, ker je bil prvi čisti uspeh in smo ga razprodali, poleg tega pa se je v zelo kratkem času nabralo že kup novega znanja.

Kaj počnete, ko zaprete vrata ambulante in se umaknete iz sveta virusov?

Vrat ambulante v glavi nikoli ne zaprem! Ko pridem domov, se še vsak dan ukvarjam z medicino – v petek in svetek. K sreči pa imam čudovito družino, že oplemeniteno z vnuki, in dosti prijateljev, v družbi katerih se najbolj sprostim in uživam življenje. Sicer pa uživam tudi v delu okrog hiše in v različnih športih, kjer prednjači tenis, rad tudi planinarim, smučam, plavam in kolesarim, rad pa obiščem tudi koncerte, kino. Za zabavo pišem aforizme (ti so mi blizu, ker ne maram protislovij) in jih objavljam v časopisu Zdravniške zbornice Slovenije – ISIS. Za pokušino dva zadnja: »Glede na to, kaj vse nudimo na naši kliniki, se bomo iz Infekcijske klinike preimenovali v Konfekcijsko kliniko.« »Kakšen bo moj današnji delovni dan? Tak kot vreme, zvečer bo vse jasno.«

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112