Vedno povem, kaj si mislim, zato jih včasih dobim po glavi

jan 17

Prof. dr. Marko Noč, interventni kardiolog

V svoje znanje in sposobnosti je vložil veliko truda in prostega časa. Nič ni prišlo samo od sebe, pravi.

marko noc pogovor 33 1  
   
»Ko jih dobiš po glavi, ne boli, če verjameš v to, kar govoriš in so za tem objektivna dejstva in interes bolnikov. Pri nekaterih sem dokaj nepriljubljen. Čutim pa, da me imajo sodelavci radi, prav tako to lahko trdim za bolnike. Zelo veliko mi jih za praznike piše ali se oglasijo pri meni. In to mi zelo veliko pomeni.« Prof. dr. Marko Noč

Foto: Luka Cjuha

 

Skupaj 6618 interventnih kardioloških posegov, 100 znanstvenih publikacij v mednarodni zbirki PubMed s 5573 čistimi citati (Scopus), vabljena predavanja na vseh največjih svetovnih kardioloških srečanjih, članstvo v Evropski akademiji znanosti in umetnosti – vse to ga postavlja na mesto enega najboljših slovenskih interventnih kardiologov.

Prof. dr. Marko Noč je prvi mož Kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino UKC Ljubljana. Ta oddelek je skupaj z interventnimi kardiologi Kliničnega oddelka za kardiologijo med prvimi na svetu uspešno uvedel sodobno zdravljenje srčnega infarkta in nenadnega srčnega zastoja izven bolnišnice. V zadnjih letih so na Kliničnem oddelku za intenzivno medicino temu dodali še zunajtelesni krvni obrok pri odraslih s popolno odpovedjo pljuč oziroma srca, ki jim ta oblika zdravljenja predstavlja edino možnost preživetja. Tudi raziskovalno je oddelek prek znanstvenih objav, sodelovanja v pomembnih mednarodnih raziskavah in predavanj v tujini mednarodno prepoznan. »Skupaj smo vzgojili izjemno generacijo mladih zdravnikov, ki nas bo, po mojem mnenju, strokovno krepko presegla. To si štejem za svoj najpomembnejši dosežek,« je v pogovoru izpostavil prof. dr. Marko Noč, specialist kardiologije in kardiovaskularne medicine ter specialist intenzivne medicine.

Zakaj dve specializaciji?

Kako ste zmogli, ko pa gre za dve strokovno tako zahtevni področji? V prvem delu svoje profesionalne kariere sem se posvetil intenzivni interni medicini, zaradi narave dela na našem oddelku, kjer je največ kardioloških bolnikov, pa sem konec devetdesetih let to področje nadgradil z izobraževanjem iz akutne in interventne kardiologije. Na podlagi izobraževanj in opravljenega dela doma in v tujini mi je omenjeni specializaciji formalno podelila zdravniška zbornica.

Vam to, da vas štejejo za enega najboljših na svojem področju, laska? O najboljših, dobrih in manj dobrih interventnih kardiologih in nasploh zdravnikih bi lahko objektivno govorili le, če bi sistematično spremljali ustrezne podatke oziroma število in vrste posegov, uspešnost, delež komplikacij, preživetje bolnikov, mednarodne objave lastnih raziskav, njihovo odmevnost … Pri nas teh objektivnih kriterijev kakovosti dela ne spremljamo in zato ne moremo reči, kateri med nami so najboljši, kateri povprečni in kateri slabi. Ti pridevniki so zato večinoma izraz sposobnosti posameznika za samopromocijo in tudi politike vodstva bolnišnice, ki nekatere zdravnike potiska v ospredje, nekatere pa zapostavlja.

Na kateri strani ste vi?

Ne vem in se s tem ne ukvarjam. Z nadrejenimi se vedno poskušam dobro razumeti.

Pravite, da slovensko zdravstvo delovanja svojih zdravnikov ne ocenjuje sistematično, ali to – zase – počnete sami?

Spremljam svoje posege in na koncu leta izračunam uspešnost in delež komplikacij, kar primerjam z mednarodno literaturo. Če je moj rezultat primerljiv, sem zadovoljen. To je moj lasten vrednostni sistem, ki je neodvisen od okolice in mi služi kot vodilo pri delu in merilo uspešnosti.

Izobraževali ste se čez lužo. Kakšna je bila izkušnja?

marko noc pogovor 33 2  
   
Interventni kardiološki poseg z dr. Saiblom Karom, enim najbolj priznanih strukturnih interventnih kardiologov na svetu.
 

V ZDA sem skupaj preživel štiri leta. Najprej sem dve leti raziskovalno delal na univerzi v Chicagu, in sicer na področju srčnega zastoja, kar sem v letih 1995–1996 nadaljeval še na Institute of critical care medicine v Palm Springsu. V letih 1999–2000 sem nato opravljal specializacijo iz interventne kardiologije v priznani hollywoodski bolnišnici Cedars- -Sinai Medical Center. Izkušnja iz ZDA je odločilno vplivala na moj strokovni razvoj in menim, da bi vsaj eno leto dela na eni od priznanih bolnišnic v tujini moral opraviti vsak zdravnik, ki si danes želi akademske kariere. Vsaj v razviti Evropi je tako. Tega ne morejo nadomestiti kratki obiski, saj ne moreš postati del tamkajšnjega sistema in ga spoznati. Ne le dobrih, tudi slabe strani.

Ali vas je mikalo, da bi v Ameriki ostali?

Čeprav sem se v ZDA vedno dobro počutil in je ta dežela postala moja druga domovina, ki jo vsaj od dva- do trikrat na leto strokovno obiščem in imam tam številne strokovne in osebne prijatelje, sem se nekako vedno vrnil v Slovenijo. Ko gledam nazaj, mi ni žal.

Kaj vas je naučil študij in kaj praksa?

Študij medicine je nujna teoretična osnova, na kateri nato gradiš vse življenje. Ne gre samo za praktično delo, ampak tudi sprotno spremljanje rezultatov novih raziskav, spoznavanje novih medicinskih vgradnih materialov in aparatur. Nujni so mednarodna odprtost prek aktivnega sodelovanja na največjih mednarodnih srečanjih, objavljanje lastnih raziskav in ne nazadnje tudi neformalna izmenjava izkušenj s kolegi iz tujine. Tega ni nikoli konec, če človek želi ostati v stiku s stroko in s tem zagotavljati sodobno oskrbo bolnikom.

Obravnavate predvsem srčne bolnike v kritičnem stanju. Ste torej človek, ki pod stresom dobro funkcionira?

Velikokrat so pri teh bolnikih odločilni minute, takojšnje odločitve in posegi. Na stres v tistih trenutkih pozabim in poskušam narediti najbolje, kar znam. Adrenalin velikokrat občutim šele pozneje, ko je že vse mimo.

Kako pa vas bremenijo neuspele intervencije, smrti razmeroma mladih ljudi, ki jih doleti na primer srčni infarkt in jim ne morete pomagati?

To je najhuje in ob neuspehu se vedno znova zaveš, da si samo človek z vsemi svojimi slabostmi. Obenem skušam vedno znova doumeti, da je moja dolžnost, da naredim največ in najbolje, kar v tistem trenutku lahko in kar mislim, da je prav. Če naredim napako, jo vedno znova analiziram in se skušam naučiti kaj za naprej. To je proces razmišljanja v smislu, zakaj si v določeni situaciji naredil to in ne česa drugega, kaj bi lahko naredil drugače … Če je le možno, svoje zaplete predstavim kolegom na mednarodnih strokovnih srečanjih, da slišim tudi njihovo mnenje. In potem mi je praviloma lažje, to me razbremeni. Vsakič pa »prebolevanje« napake traja kar nekaj časa in ta proces ni prijeten. A tako področje medicine sem si izbral.

Če ne bi bili kardiolog, internist, kaj bi bili? Katero specializacijo bi izbrali?

Ne vem, morda bi bil srčni kirurg. Ta stroka je zelo sorodna interventni in akutni kardiologiji in s srčnimi kirurgi veliko sodelujem ter se z njimi zelo dobro razumem.

Kako je biti zdravnik v aktualni klimi? S klimo mislim na javno mnenje na eni strani in stanje znotraj zdravniške srenje na drugi: zlorabe položaja, podkupnine, vplivi lobijev.

Mislim, da večina slovenskih zdravnikov dela pošteno in si prizadeva, da v okviru omejitev našega zdravstvenega sistema bolnikom ponudi kar največ. Žal so med nami nečastne izjeme, ki mečejo slabo luč na celotno zdravništvo. Ker se v slovenski medicini obrača kar nekaj milijard na leto, je seveda to področje zanimivo tudi za finančno-politične lobije, ki so jim nekateri moji kolegi žal podlegli. V zadnjem času so v javnosti zelo znane žilne opornice, ki pa predstavljajo le vrh ledene gore, saj je princip vzdrževanja neevropskih cen v Sloveniji podoben tudi pri ostalih medicinskih materialih in aparaturah. Če mi nekdo smiselno razloži, zakaj ista žilna opornica v razviti državi Evropske unije z od dva- do trikrat večjim bruto družbenim proizvodom kot v Sloveniji stane od dva- do trikrat manj, bom takoj utihnil in se za svoje izjave in dejanja javno opravičil.

marko noc pogovor 33 4

Za zdaj pa ne morete utihniti?

Jaz vedno povem, kaj si mislim, zato jih včasih dobim po glavi. A ne boli, če verjameš v to, kar govoriš, in so za tem objektivna dejstva in interes bolnikov. Zato sem pri nekaterih dokaj nepriljubljen. Čutim pa, da me imajo sodelavci radi, prav tako to lahko trdim za bolnike. Zelo veliko mi jih za praznike piše ali se oglasijo pri meni. In to mi zelo veliko pomeni.

Ali se kritična masa preveša v prid tistih, ki delajo pošteno in ki ne bodo več tiho?

Kritične mase za nujne spremembe v slovenski medicini še dolgo ne bo. To je usoda majhnih in zaprtih držav, kjer lahko enostavna sprememba v zdravstvenem sistemu zaradi medsebojnih poznanstev in povezav v vsakem trenutku ogrozi celo vladno koalicijo. In ko nastopi »usklajena« koalicijska politika, se ponavadi nič ne zgodi. Kritična masa za spremembe se bo ustvarila le, če bomo, kot sem omenil, v vse specializacije vgradili eno ali dve leti izobraževanja v tujini in mladim, ko se vrnejo, dali možnost, da takoj uporabijo pridobljeno znanje in mednarodne strokovne povezave.

Statistike srčno-žilnih bolezni in s tem obseg vašega dela rastejo. Kaj svetujete ljudem, kako naj živijo, da do najhujšega ne bi prihajalo?

Zdrav način življenja. Redna telesna aktivnost, zdrava prehrana v normalnih količinah – in predvsem nazaj k naravi.

Se sami teh nasvetov držite?

Premalo. Kljub vsakoletnim sklepom na koncu letnega dopusta in ob novem letu. Kronično mi primanjkuje časa in zdravega načina življenja ne znam postaviti v ospredje pred poklicno kariero. Tako rekoč diagnozo imam, zdravljenja pa za zdaj še nisem začel. Me verjetno še vedno preveč zanima medicina, ki ji večinoma posvečam tudi prosti čas.

marko noc pogovor 33 3  
   
Sproščeno pohajanje z ženo Anito.
 

Čemu pa namenite prosti čas, ko medicine ni na sporedu?

Največ mi pomeni, da sem z ženo Anito in s hčerko Naomi in da ni telefonov, e-pošte, SMS-sporočil … Sicer imam zelo rad smučanje in pohajanje z Anito v neokrnjeni naravi, ko se človek lahko odklopi.

Ste letos sprejeli kakšno novoletno zaobljubo, je ostala kakšna želja neuresničena?

Da bom skušal imeti več smučarskih in kolesarskih dni kot lani in da bom vsaj petkrat šel zvečer po službi na Šmarno goro … Neizpolnjenih želja pa je vedno dovolj, tako da motivov za delo ne zmanjka.

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112