Nekatere usode se močno vtisnejo v spomin

jul 25

Kot nevrolog dela v enoti za možgansko kap ter raziskuje fiziologijo možganskega krvnega obtoka in njegovo patofiziologijo pri migreni, možganski kapi in drugih možganskih boleznih. Ukvarja se tudi s hiperbarično medicino v Centru za baromedicino Inštituta za fiziologijo.

Asist. dr. Andrej Fabjan, dr. med., specialist nevrologije, Klinični oddelek za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in Inštitut za fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani
Vas pogosto boli glava, kolikokrat na leto imate migrenske napade? Pravzaprav imam srečo, saj imam zelo redko glavobol in nimam migrene, tako da ne vem, kaj v resnici občutijo bolniki ob migrenskem napadu, lahko si le predstavljam; vidim pa, da zelo trpijo. V tem pogledu sem netipičen nevrolog, saj je migrena med nevrologi pogosta.

So migrene gensko pogojene? Nekateri bolniki imajo gensko pogojeno migreno, vendar je takšnih primerov zelo malo. V veliki večini pa pri bolnikih z migreno ni moč najti ustrezne genske spremembe in se ta znotraj družine tudi ne deduje.

Vendar tistih, ki imajo migrenske napade, najbrž ni prav veliko? Žal to ne drži. Migrena je ena najpogostejših nevroloških bolezni in pesti približno deset odstotkov populacije.

Kaj sproži migreno? Sprožilni dejavniki so zelo različni; na primer rdeče vino, siri, čokolada in še nekatera druga živila, tu je menstruacijski ciklus, stres … Ti in še nekateri drugi različni sprožilni dejavniki lahko pripeljejo do napada. Pri številnih ne uspemo identificirati sprožilca.

Zdravljenje je zahtevno. Z akutnim zdravljenjem poskušamo ustaviti migrenski napad. S profilaktičnim zdravljenjem zmanjšujemo pogostost in trajanje napadov. Najprej pa je treba določiti strategijo, saj je za učinkovito zdravljenje potreben celovit pristop. Vsekakor pa pomeni prepoznavanje sprožilnega dejavnika pol zmage.

To je vsekakor dolgotrajen proces … Se migrenski napadi spreminjajo glede na življenjsko obdobje posameznika? Migrenski napadi se večinoma s starostjo umirijo, pri ženskah ima velik vpliv prehod v menopavzo. Moram pa tudi poudariti, da prihajajo nove možnosti zdravljenja in nova zdravila. Poleg tega se postopno nabira znanje o glavobolih in migreni, na podlagi katerega smo lahko vedno bolj uspešni pri zdravljenju. Kljub temu moram dejati, da patofiziologija migrene še ni dovolj dobro raziskana.

dr39 pogovor Andrej Fabjan 1Je lahko vzrok za glavobole, migrenske napade tudi na primer tumor v glavi? Verjetnost je majhna. Pri redkih bolnikih je kaj v ozadju in prav zato občasno paciente pošljemo tudi na MR slikanje glave. Veste, pri slikanju večine, ki ima migrenske napade, ni nobenih najdb, ki bi pojasnile glavobol.

Kdaj ste se odločili, kaj boste študirali? V srednji šoli sem bil dober v matematiki, fiziki in kemiji. Vedel sem, da bom študiral nekaj s področja naravoslovja. Na koncu sem se odločil, da bo to medicina, saj v resnici združuje vse naravoslovne vede in je izrazito aplikativna.

Kdaj in zakaj je prišla odločitev za specializacijo? Zanimivo, da je delo na predkliniki začrtalo mojo klinično pot. Po končani fakulteti so me na Inštitutu za fiziologijo povabili za mladega raziskovalca, kar sem z veseljem sprejel. Raziskoval sem pod mentorstvom fiziologa prof. Štrucla in somentorstvom nevrologa dr. Zaletela, in sicer možganski krvni obtok z ultrazvokom. Kot raziskovalec sem bil zato fizično veliko na Nevrološki kliniki in takrat sem začel bolje spoznavati tudi nevrologijo. Bolj ko sem jo spoznal, bolj me je zanimala, poleg tega sem tam spoznal nekaj izjemnih zdravnikov, kar je prispevalo k moji odločitvi za specializacijo.

Možganska kap. Ker je to bolezen starejših, je zaradi staranja prebivalstva tudi vedno pogostejša. Zaradi staranja prebivalstva bo žal tudi število bolnikov z možgansko kapjo naraščalo, saj se pojavnost močno poveča po 70. letu in se nato podvoji vsakih 5 let. Na našem oddelku to močno občutimo in ugotavljamo neprimerno preteklo načrtovanje bolnišničnih zmogljivosti. Trenutno v Sloveniji na leto zboli okrog 4500 ljudi. V razvitem svetu je to tretji najpogostejši vzrok smrti in hkrati najpomembnejši vzrok invalidnosti, saj si le približno 25 odstotkov bolnikov popolnoma opomore. V praksi redkokateri bolnik, ki je sprejet na naš oddelek, hitro zapusti bolnišnico in se vrne v domače okolje. Večino čakajo precej dolge ležalne dobe in dolgotrajna pot rehabilitacije. Poleg tega močno primanjkuje prostora v ustanovah, ki se ukvarjajo z rehabilitacijo ali podaljšano obravnavo težjih bolnikov po kapi, predvsem tistih, ki potrebujejo veliko nege, tako da bolnikov nimamo kam odpuščati. Ves čas na oddelku delamo na skrajnem maksimumu, imamo postelje, zasedene z bolniki, ki ne potrebujejo več storitev terciarnega centra za kap, urgentni nevrologi pa smo ves čas v stiski, ko je treba sprejemati bolnike s svežo možgansko kapjo.

Tudi sami lahko vplivamo na svoje zdravje – česa ne bi smeli delati, da bi kar najbolj zmanjšali možnost možganske kapi? Spremenljivi dejavniki tveganja, torej tisti, na katere lahko vplivamo, so znani: v nevarnosti so seveda kadilci, pa tisti s povišanim krvnim tlakom in krvnimi maščobami, sladkorni bolniki, telesno neaktivni, prekomerni uživalci alkohola … Nekaj je dejavnikov, na katere ne moremo vplivati, na primer starost in spol. Na primer moški so bolj nagnjeni h kapi med 50. in 70. letom, pozneje se tveganje postopoma izenači.

Največji problem? Prepozno zaznavanje!

Velikokrat smo že govorili o znakih, pa vendar … Ja, nekaj se je že govorilo o tem, vendar premalo, ker je pri obravnavi možganske kapi pomembno predvsem hitro ukrepanje. Možgani so namreč energijsko zelo zahteven organ, saj na njihova sva odstotka telesne teže odpade kar 20 odstotkov telesne porabe energije v mirovanju. Prekinitev energijske oskrbe, ki jo zagotavlja krvni obtok, v nekaj sekundah privede do motenega delovanja možganovine, v nekaj minutah pa do njene smrti. Pod pogoji zmanjšanega, ne pa odsotnega pretoka krvi v možganovini lahko odmiranje možganovine traja nekaj ur, izjemoma tudi dalj. Nekako se računa, da je meja štiri ure in pol – to je časovna meja, do katere je verjetnost, da bo zdravljenje uspešno. Vendar pa je tudi znotraj štirih ur in pol uspešnost zdravljenja močno odvisna od trajanja simptomov – najboljši izidi so, kadar so bolniki zdravljeni znotraj ene ure.

Se možganske kapi med seboj razlikujejo, so lahko različne? V grobem delimo kapi na ishemične (strdki) in hemoragične (krvavitve). Začetno zdravljenje je precej različno. Vendar ne moremo zanesljivo soditi o vrsti, dokler bolnik ne opravi slikanja glave. Zaradi tega je iznajdba CT glave v 70. letih prejšnjega stoletja povzročila pravo revolucijo v obravnavi možganske kapi.

Katera pa je najpogostejša? Veliko pogostejša je ishemična možganska kap, predstavlja okoli 85 odstotkov vseh kapi.

Kaj pri ishemični možganski kapi občuti bolnik, kakšni so znaki, ki jih je sicer težko povezati z možgansko kapjo? Na kap lahko pomislimo pri vsakem nenadno nastalem nevrološkem simptomu. Veliko verjetnejša je, če gre za ustrezen skupek simptomov ali znakov, kot je motnja mišične moči ali občutkov na eni polovici telesa, obraza ali nenadna prizadetost govora, pri čemer ljudje bodisi govorijo nerazločno, uporabljajo neustrezne in izmišljene besede ali pa enostavno ničesar ne morejo povedati. Laično javnost skušamo na simptome opozoriti z besedo GROM (Govor, Roka, Obraz, Minuta). Pojav skupka dvojnega vida in vrtoglavice je prav tako sumljiv, še zlasti v kombinaciji s prej omenjenimi simptomi. Prav tako na kap lahko kaže izoliran nenaden in zelo močan glavobol. Kot rečeno se simptomi pojavijo nenadoma, to je v nekaj sekundah do nekaj minutah.

Ima telo tudi samo svojo obrambo pred krvnimi strdki in mašenjem žil? Seveda. Že sama kri ima intrinzični mehanizem raztapljanja strdkov ali na drugi strani mehanizem ustavljanja krvavitve, ki je zelo učinkovit. V resnici z zdravili, s trombolizo, pri ishemični možganski kapi le spodbudimo ta telesu lastni mehanizem raztapljanja strdkov – in nič več. Potem ima možganski krvni obtok »vzporednice« (kolaterale), ki v primeru zapore ene arterije lahko prevzamejo njeno funkcijo. Ti mehanizmi so zelo pomembni v primeru tako imenovanega prehodnega možganskega napada (tranzitorne ishemične atake – TIA), pri katerem simptomi kapi izzvenijo v eni uri. Vendar pa je TIA v resnici zelo pomemben znanilec prave možganske kapi, zato zahteva prav tako urgentno obravnavo kot kap.

Napredek v zdravljenju možganske kapi je izjemen. Napredek samih postopkov zdravljenja je res velik, vendar na izid zdravljenja odločilno vpliva hitrost ukrepanja – tu bi se še dalo kaj izboljšati.

Kje smo v primerjavi z razvitim svetom na področju možganske kapi in kje pri migreni? Pri začetni obravnavi možganske kapi smo povsem primerljivi s preostalo Evropo in zahodnim svetom, kot rečeno pa nam šepajo zmogljivosti nadaljnje obravnave. Na drugi strani pa pri migreni precej zaostajamo za denimo zahodnoevropskimi državami, saj nimamo pravega nacionalnega centra za glavobole, kot so migrena in podobni primarni glavoboli, tako da bolniki ne dobijo celostne obravnave. Gre za resnični družbeni in ekonomski problem, saj je bolnikov s primarnimi glavoboli veliko, kar se kaže pri bolniških, izpadu proizvodnje in izgubi BDP.

Pri vsakdanjem delu vidite ljudi, ki so v veliki stiski … Vas to bremeni, vas njihove usode spremljajo tudi domov? Vsakodnevno se srečam s težkimi zgodbami in ob nobeni mi ni vseeno. Vendar z leti dobiš trdo kožo. Pri možganski kapi je včasih še posebno težko, saj kap lahko v trenutku naredi iz na videz zdravega človeka popolnega invalida, kar je še zlasti tragično pri mlajših delovno aktivnih bolnikih in za njihove bližnje. Nekatere usode se vtisnejo v spomin.

So pacienti hvaležni, se vam znajo zahvaliti? Nevrološki bolniki so večinoma zelo hvaležni, s tem imam dobre izkušnje. Občasno na oddelku prejmemo tudi pisno zahvalo. Moram reči, da delam res v izjemnem timu, imamo fantastične in požrtvovalne medicinske sestre in fizioterapevte, to bolniki in njihovi svojci vidijo in so temu hvaležni.

Imate kaj časa za konjičke? Časa je bolj malo … Zunaj službe se zadnje čase večinoma poskušam posvečati družini, ženi in sinu. Poskušam se redno ukvarjati s športom – večinoma tek in košarka, smučam, surfam, sicer se občasno tudi potapljam, v preteklosti sem se ukvarjal z alpinizmom, zelo rad hodim v hribe … Občasno vzamem v roke kitaro.

Omenili ste potapljanje – zdaj je čas, ko se jih kar veliko potaplja. Lahko poveste kaj o nevarnostih? Poleg nevarnosti slabega načrtovanja potopa ali neprimerne fizične priprave, redko tudi tehničnih težav z opremo, na potapljača preži barotravma, pri kateri se ob prehitrem dvigovanju na površje zaradi fizikalnih zakonov razširjajo telesne votline, napolnjene z zrakom (pljuča, srednje uho), kar lahko v blagih primerih vodi v počen bobnič, v hudih pa v masivno zračno embolijo in smrt. Nevarna je dekompresijska bolezen, pri kateri gre za tvorjenje mehurčkov dušika v krvi in tkivih ob dvigovanju na površje, ki nato povzročijo različne težave. V blagi obliki le bolečine v ramenih in srbečico kože, v hujših primerih pa nevrološko obliko z različnimi izpadi, kot je paraplegija, vrtoglavica ali pa zmedenost. Prizadeti potapljači potrebujejo zdravljenje v hiperbarični komori.

Boste preživeli dopust na morju? Večina letošnjega poletnega dopusta je že za mano, bili smo na morju na Hrvaškem, bilo je odlično …

Kateri CD imate v avtu, kakšno glasbo poslušate? Predvsem je odločilno, kako sem razpoložen. Včasih sem veliko igral kitaro, zato rad poslušam glasbo, kjer je dobra električna kitara … Poslušam AC/DC, Metallico, Guns N› Roses, Velvet Revolver, Steva Vaia, Claptona … Saj pravim, odvisno od razpoloženja, tudi klasiko ali pa džez, na primer odličnega Milesa Davisa.

Pravijo, da je kovačeva kobila ponavadi bosa – kako je z vami, skrbite, da zdravo živite? Skrb za lastno zdravje … No, pri prehrani mi ne uspeva prav dobro zaradi načina dela, urnika … Ja, prav ste povedali tisto o kovačevi kobili …

Omenili ste urnike. Kako to razumejo doma? Žena je tudi zdravnica, zato razume način in urnik dela. Ni pa zato vse skupaj nič bolj enostavno, saj sva oba precej v službi.

Ste trmasti? Ja, sem trmast.

Pa ne toliko, da ne bi priznali, da ste trmasti … Vam je bilo kdaj žal, da ste se odločili tako, kot ste se? Ne, nikoli mi ni bilo žal, da sem šel študirat medicino in da delam kot zdravnik, v tem poklicu sem se našel. Me pa zanimajo tudi druga naravoslovna področja, ampak žal ima dan samo 24 ur …

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
 
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112