• 1
Petek, 08.12.2017

Sem zelo prilagodljiva, zato lažje shajam v službi in doma Izpostavljeno

Napisal 
Oceni ta prispevek
(0 glasov)

Doc. dr. Maja Šereg Bahar, dr. med., specialistka otorinolaringologinja, foniatrinja

Že kot majhna deklica je govorila, da bo zdravnica, in tudi pozneje o drugih poklicih sploh ni razmišljala.

pogovor 43 Maja Sereg Bahar 1Z iskrenim nasmehom na obrazu samoumevno pove, da prihaja v službo z veseljem. Da ima svoje delo zelo rada in si ne predstavlja, da bi delala kar koli drugega. Z otorinolaringologijo se je prvič srečala na medicinski fakulteti v sklopu študija in takoj se ji je zdela zelo zanimiva. Povsem pričakovano je bilo, da se je po opravljenem obveznem delu pripravništva na izbirni del prijavila na otorinolaringologijo.

»V času mojega kroženja se je upokojila tedanja foniatrinja prof. Zora Radšel in prof. Irena Hočevar Boltežar, ki je prevzela Foniatrično ambulanto, me je povabila, naj se prijavim na razpis. Ponujeno specializacijo sem zagrabila z obema rokama. S prof. Hočevarjevo še danes odlično sodelujeva.«

Vaš naziv je specialistka otorinolaringologije, ste pa še dodatno specializirana foniatrinja. Ni vas prav veliko.

Na Kliniki za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo v Ljubljani, v Centru za motnje glasu, govora in požiranja, sva dve foniatrinji, prof. Irena Hočevar Boltežar in jaz. V UKC Maribor enkrat na teden deluje foniatrična ambulanta, v kateri dela dr. Alenka Kravos. Sicer je v Sloveniji število specialistov otorinolaringologov na število prebivalcev bistveno manjše kot v razvitih evropskih državah.

K vam torej prihajajo v glavnem ljudje s težavami z glasom, glasilkami.Dajmo najprej razčistiti, kaj je žrelo in kaj grlo.

Žrelo je mišična cev, ki se razteza od baze lobanje do vhoda v požiralnik in ima več nalog. Po žrelu potuje hrana iz ustne votline do požiralnika. Žrelo je resonančni prostor, kjer glas dobi svojo barvo. V žrelu pa je tudi obi- Doc. dr. Maja Šereg Bahar, dr. med., specialistka otorinolaringologinja, foniatrinja. lica limfnega tkiva (mandlji, žrelnica …), ki skrbi za obrambo našega organizma. Grlo je organ, skozi katerega vdihani zrak prehaja v pljuča. Pri požiranju hrane in pijače se grlo tesno zapre in tako zaščiti pljuča, da vanje ne bi zatekalo, kar zaužijemo. V grlu sta tudi glasilki, ki ob izdihu zraka zanihata, tako se tvori in nastaja glas, kar nam omogoča glasovno sporazumevanje.

Še nekaj: ali operacija – odstranitev – mandljev kakor koli vpliva na grlo, glasilke, večjo občutljivost za prehlade …?

Operacija mandljev na same glasilke ne vpliva, to pa še ne pomeni, da ne vpliva na spremembo glasu, na kar je treba opozoriti glasovne profesionalce denimo pevce pred odločitvijo za operacijo – odstranitev mandljev. Če so mandlji zelo veliki, izpolnjujejo velik del žrela. Po odstranitvi mandljev tam nastane velik prostor, kar lahko bistveno spremeni barvo glasu. Po odstranitvi mandljev ni povečane občutljivosti za prehlade, saj je v žrelu še veliko drugega limfatičnega tkiva, ki opravlja obrambno funkcijo, to so denimo jezični mandelj, drobni limfatični folikli v steni žrela …

Rak grla niti ni tako redek – koliko obolelih vsako leto odkrijete?

V Sloveniji odkrijemo približno 100 bolnikov na leto z rakom grla in 200 bolnikov z rakom žrela.

pogovor 43 Maja Sereg Bahar 3Kaj je najpogostejši vzrok?

Med dejavniki tveganja za razvoj raka grla in žrela je na prvem mestu kajenje, sledijo uživanje alkoholnih pijač, neugodne mikroklimatske razmere na delovnem mestu in refluks želodčne vsebine. Tudi družinska nagnjenost ni zanemarljiva. Novejše raziskave kažejo, da imajo pri nastanku raka pomembno vlogo virusne okužbe, v področju glave in vratu so to okužbe z virusi HPV (humani papiloma virus). Gre za spolno prenosljivo okužbo. Okužbo je moč preprečiti s cepljenjem. V Sloveniji cepimo deklice v šestem razredu. Raki te vrste imajo sicer boljšo prognozo zdravljenja kot kadilski raki. Opažamo pa, da so ti bolniki v povprečju mlajši, kot so pri kadilskih rakih.

S čim se začne, kakšne težave se najprej pojavijo?

Pri raku grla je prvi simptom hripavost, ki bolnike dokaj hitro privede k zdravniku. Pri raku žrela so simptomi nespecifični, kot je neznačilna bolečina v žrelu, ki lahko seva v uho, tiščanje v žrelu, občutek tujka in težjega požiranja, praskanje in pekoč občutek v žrelu. Bolniki pridejo pozno na pregled, pogosto šele takrat, ko opazijo bulo na vratu, ki predstavlja že razsoj bolezni v področne bezgavke.

Torej hripavost ni vedno tako nedolžna stvar, kot pogosto menimo?

Hripavost je posledica različnih bolezenskih sprememb na glasilkah ali sprememb v njihovem delovanju in ni vedno nedolžna.

Zagotovo vsaka hripavost ni vedno znak za najhujše, saj je lahko le posledica prehlada – po kolikšnem času naj nas začne hripavost skrbeti?

Če hripavost, ki ni vezana na prehladno obolenje, traja več kot tri tedne, je potreben pregled pri otorinolaringologu.

Pri bolečem grlu, hripavosti smo ponavadi zelo suvereni »samozdravilci«, češ, zaradi tega pač ni treba k zdravniku. Kakšen odnos imate do tega dejstva?

V času prehladnih obolenj je tudi hripavost dokaj pogosta težava. V tem primeru svetujemo glasovni počitek in dovolj tekočine, bolniki lahko uporabijo tudi sredstva za samozdravljenje. Bistven je glasovni počitek. Včasih težko dopovemo bolnikom, ki opravljajo poklice z glasovno obremenitvijo, da je glasovni počitek pomemben. »Saj nimam vročine in tudi hodim lahko,« pravijo in ne želijo v bolniški stalež. Če ob prehladu in hripavosti ne upoštevamo pravil o glasovnem počitku, se kaj rado zgodi, da prehlad mine, hripavost pa ostane, ker se je utirila slaba glasovna tehnika. In to za glasovnega profesionalca predstavlja zelo veliko težavo. Če hripavost vztraja dalj časa, je seveda nujen pregled pri zdravniku.

Je hud problem, če težavo odkrijete prepozno, ker se oboleli ne odloči za obisk zdravnika?

Če bolnik odlaša s pregledom pri zdravniku, to vsekakor ni dobro. Če ima rakavo bolezen, lahko ta v tem času tako napreduje, da jo je težje zdraviti. Če pa gre za nenevarne bolezni, pa tudi ni dobro odlašati, saj se slaba glasovna tehnika hitro utiri, nato pa je potrebnega zelo veliko truda, da jo ponovno spravimo na prave tirnice.

Kako je s pregledom – koliko časa traja, kje se ga lahko opravi in koliko časa moramo čakati, da pridemo na vrsto?

Pregled pri otorinolaringologu je neboleč, hiter in za bolnika le rahlo neprijeten. Pogovor in osnovni ORL pregled trajata približno 15–20 minut. Bolniki lahko pregled opravijo v različnih ORL ambulantah po Sloveniji, kjer je tudi čakalna doba za pregled različna. Poleg splošnih ORL ambulant imamo še subspecialistične ORL ambulante, kjer se še bolj usmerjeno ukvarjamo s težavami. Denimo v Foniatrični ambulanti obravnavamo bolnike s težavami z glasom, govorom in požiranjem, v Avdiološki ambulanti obravnavajo bolnike, ki imajo težave s sluhom in ravnotežjem … Subspecialistične ambulante imajo na voljo opremo za natančnejšo diagnostiko in zdravljenje. Poleg tega so v teh centrih zaposleni še drugi strokovnjaki, ki skupaj z zdravnikom obravnavajo bolnike. V Centru za motnje glasu, govora in požiranja imamo tako zaposleni dve klinični logopedinji in klinično psihologinjo ter dve diplomirani medicinski sestri, ki sodelujejo pri diagnostiki, zdravljenju in rehabilitaciji glasu, govora in požiranja.

Druga skupina vaših pacientov so tisti, ki imajo težave zaradi poškodb, obolenj, ki vplivajo na težave pri požiranju, glasovne motnje …

Bolniki po poškodbah glave, hrbtenice, bolniki z različnimi nevrološkimi obolenji in po možganski kapi, bolniki po operacijah možganskih tumorjev imajo zelo pogosto težave s požiranjem in tudi z glasom. Pri teh skušamo ugotoviti, ali je uživanje hrane in pijače na usta varno, da ne bi zašli v pljuča in bi dobili pljučnico. S pomočjo logopeda skušamo najti primerne načine za prehranjevanje in komunikacijo takih bolnikov.

Vaše stranke so tudi poklicni govorci: igralci, pevci …

Ljudje, ki opravljajo poklice, kot so učitelj, vzgojitelj, duhovnik, telefonist in seveda tudi igralec, pevec in napovedovalec, so izpostavljeni veliki glasovni obremenitvi in zato glasovne težave pri njih niso redke. Vokalni profesionalci, kot so igralci in pevci, pa morajo ob tem imeti še lep in brezhiben glas, zato temu posvečajo večjo pozornost, skrbijo za glas in se tudi oglasijo v našem centru.

pogovor 43 Maja Sereg Bahar 4Kako pomagate hripavim bolnikom?

Obravnava hripavih bolnikov poteka vedno timsko. Foniater opravi pregled grla in zdravi organske spremembe na glasilkah z zdravili (zdravila za alergijo, zdravljenje želodčnega refluksa …) in če je potrebno, opravi tudi operacijo glasilk (vozlički glasilk, polipi, edem …). Klinični logopedinji pomagata pri rehabilitaciji glasu, svetujeta bolnikom, kako čuvati glas, jih učita pravilne rabe glasu in vokalne tehnike. V timu sodeluje tudi klinična psihologinja, saj so glasovne težave zelo pogosto psihološko pogojene oziroma stiska in tesnoba zelo negativno vplivata na kakovost glasu. V našem centru delujejo tudi skupine za rehabilitacijo glasu, ki jih vodita logopedinja in psihologinja. Udeleženke skupin so v glavnem učiteljice in vzgojiteljice.

Zelo obremenjeni so tudi učitelji, predavatelji. Ker pridejo najbrž v večini primerov le takrat, ko nastopijo težave, je morda to priložnost, da podate nekaj nasvetov, napotkov glede skrbi za grlo, glasilke.

Pomembno je, da glasovno obremenitev prilagajamo svojim zmožnostim. Če so obremenitve večje od zmožnosti, nastopijo težave. Težave z glasom pogosto nastopijo ob prehladih, če ne upoštevamo navodil o glasovnem počitku. Učitelji gredo neradi v bolniško, pevci neradi odpovedo koncert. Pomembno je tudi, da pijemo dovolj tekočine, se izogibamo glasovni obremenitvi v hrupnih prostorih, uporabimo ozvočenje, ne kadimo in skrbimo za dobro fizično pripravljenost, saj za dober glas potrebujemo dobro pljučno funkcijo. Pred večjo obremenitvijo glas vedno ogrejemo.

Veliko organov, delov telesa, lahko zamenjamo, nadomestimo … Kaj je z glasilkami?

Za zdaj še niso iznašli nadomestila za grlo oziroma glasilke, tudi presaditev organa še ni uspela. Tako bolnikom, ki jim zaradi raka odstranimo grlo v celoti in zato niso več zmožni glasovne komunikacije, pomagamo z nadomestnimi načini, kot je električni oddajnik zvoka – elektrolarinks, učimo jih govora iz požiralnika oziroma govora s pomočjo male proteze, ki jo vstavimo med požiralnik in sapnik.

Govor je zelo pomembno komunikacijsko sredstvo, ki vsakogar posebej zaznamuje z le njemu lastnimi značilnostmi. Najbrž zato operacija vpliva tudi na psihično stanje, samozavest … bolnika. Je veliko težav in kako jih rešujete?

Govor in glasovna komunikacija sta izjemnega pomena za vsakega človeka, zato doživljajo bolniki po odstranitvi grla hudo izgubo. Pomagamo jim s čim hitrejšo rehabilitacijo govora, omogočena pa jim je tudi obravnava pri specialistki klinične psihologije, ki je zaposlena v našem centru.

So številke glede števila obolelih in tiste glede ozdravljivosti v primerljivih državah podobne?

Število obolelih ter tudi diagnostika in zdravljenje v Sloveniji so primerljivi z evropskim povprečjem.

Lahko rečete, da imate dobre pogoje za delo?

Na Kliniki za ORL in CFK v Ljubljani imamo dobre pogoje za delo, saj smo se pred nekaj leti preselili v novo stavbo, ki je tudi sodobno opremljena. Še največjo težavo predstavlja pomanjkanje kadra, saj se število zaposlenih zdravnikov ni povečalo, čeprav imamo na novi kliniki precej več delovišč, kot jih je bilo pred tem (več operacijskih dvoran, več ambulant …)

Še nekaj, kar ni prav neposredno povezano z vašim delom, pa vendar, saj gre za grlo: upam, da je vaš soprog prej smrčal in da zdaj ne več – kako ste to rešili oziroma ali je kakšna možnost rešitve, ki bi razveselila številne?

Smrčanje je posledica zožene dihalne poti od nosu prek žrela do grla. Treba je ugotoviti, na katerem nivoju je zožitev in jo ustrezno zdraviti. Če je vzrok v nosu, denimo zvit nosni pretin ali polipi v nosu, je zdravljenje kirurško. Zožitev v žrelu je lahko posledica debelosti in v tem primeru svetujemo močno znižanje telesne teže. Lahko pa ima bolnik predolgo mehko nebo, tudi v tem primeru pride v poštev kirurško zdravljenje. Če bolniku ne uspemo pomagati na te načine, pride v poštev uporaba maske za spanje, ki jo predpišejo v ambulantah za motnje spanja.

pogovor 43 Maja Sereg Bahar 2Imate kaj časa za konjičke?

Zelo rada berem. Glede na to, da je mož profesor športne vzgoje in navdušen športnik, pa se tudi jaz v prostem času veliko ukvarjam s športom. Rada kolesariva, tečeva na smučeh, rada imava pohodništvo in hribe. Imam tudi dve že odrasli hčerki, študentki, s katerima se rada družim, poklepetam, odpravimo se po nakupih in na kavico.

Ste preživeli dopust na morju ali v hribih oziroma kaj vam je bolj pri srcu?

Dopust večinoma preživim na morju, z možem kampirava, ponavadi potujeva naokoli, letos sva raziskala več grških otokov.

Kakšno glasbo poslušate in kateri CD imate v avtomobilu?

V avtu ponavadi poslušam radio, sicer pa imam rada vse zvrsti glasbe, tudi na koncerte in v opero zahajam z največjim veseljem.

Pravijo, da je kovačeva kobila ponavadi bosa – kako je z vami, skrbite, da zdravo živite?

Trudim se zdravo prehranjevati. Mož pa skrbi, da se ne polenim, kar se tiče športne aktivnosti.

Ste trmasti?

Niti ne, sem zelo prilagodljiva, zato lažje shajam v službi in doma.

Ste že kdaj ostali brez glasu?

Nisem. Sem pa že bila prehlajena in sem sklenila, da bom popoldne doma tiho, da bo glas naslednjega dne v službi dober. In takrat sem ugotovila, kako težko je biti tiho. Bolniki, ki jih operiram na glasilkah, morajo biti po operaciji nekaj dni tiho in mi povedo, da je to ena težjih preizkušenj v njihovem življenju.

Vam je bilo kdaj žal, da ste se odločili tako, kot ste se?

Nikoli, še enkrat bi se odločila enako.

Aktualna naslovnica

naslovnica 43

Prenesi revijo (PDF)

Ključna beseda