Migrena je veliko več kot le glavobol

maj 16

Dr. sc. Marjan Zaletel, dr. med., svetnik, specialist nevrolog je začel kot mladi raziskovalec na Inštitutu za fiziologijo, specializacijo pa opravil na nevrologiji.

pogovor 48 2Področje nevrologije je zelo široko in zapleteno, je povedal dr. Zaletel in pojasnil, da so se v času njegovega službovanja številna področja subspecializirala: »Tako imamo področje epilepsije, multiple skleroze, motnje gibanja, nova je tudi vaskularna nevrologija. To so vsa področja, ki so mejna, prav tako to velja za bolečino in tudi za glavobol. Ko sem bil specializant, sem šel na izobraževanje v center za glavobole v Italijo, v Pavio, in tam so se že takrat subspecializirali za terapijo, diagnostiko glavobolov. To k nam šele prihaja.«

Se je ta razkorak v tem času kaj zmanjšal?

To že, a je problem, ker tak način zahteva več osebja, zahteva subspecialistično, multidisciplinarno, raziskovalno in študijsko dejavnost, to pa si lahko privoščijo zgolj večji evropski centri. No, pri nekaterih stvareh seveda želimo biti in smo v koraku z razvitim svetom. Vsak dan namreč prihajajo novi podatki, rojevajo se nove informacije, nova spoznanja, nove ideje, novi koncepti.

Lahko rečemo, da je glavobol vaša glavna dejavnost?

V tem času je v ospredju; seveda sem se ukvarjal tudi z vaskularno medicino in na tem področju delujem še zdaj, ampak glavobol je postal v zadnjih letih moja stalnica. Delujem tudi v ambulanti za bolečino enkrat na teden.

Vas kdaj boli glava?

Mene? Zelo redko. Potem imate srečo … Glede na moje izkušnje in statistične podatke moram reči, da sem res v tistem spodnjem območju glede javljanja glavobolov. Pravzaprav se niti ne spomnim, kdaj sem nazadnje imel glavobol.

Glavoboli so seveda različni; so navadni, so pa tudi smrtno nevarni?

Glavobol je zelo širok pojem. V medicini ločimo dve obliki, dve veliki vrsti glavobolov: primarni glavoboli, ki so neogrožajoči, življenju nenevarni, znajo biti pa zelo neprijetni in zelo zagreniti življenje, saj zmanjšajo kakovost življenja, povzročajo probleme, kot so zmanjšana storilnost, odsotnost z dela, torej zvišujejo stroške in tako naprej. Manjša količina glavobolov, tako imenovani sekundarni glavoboli, pa so lahko smrtno nevarni, saj so povezani z resnimi, tudi žilnimi obolenji, ki jih obravnava vaskularna nevrologija.

Kam sodi zloglasna migrena?

Migrena sodi med primarne glavobole; je zelo pogosta motnja, za njo po ocenah trpi 10–15 odstotkov populacije. Zanimivo je, da je ženski spol bolj ogrožen kot moški, predvsem v aktivnem obdobju, med 30. in 40. letom. Potem upade, najbolj pri ženskem spolu, deloma tudi pri moškem, ampak pri moških niso takšna nihanja v življenjskih obdobjih. Migrena je veliko več kot glavobol. Migrena je povezana z motnjami razpoloženja, z motnjami prehranjevanja, lahko z utrujenostjo. Koncept, ki se zdaj postavlja, je interocepcija (ponuja nam informacije o notranjem stanju našega telesa), ki zajema tudi bolečino. Ta koncept se je pojavil pred približno petnajstimi leti in je uveljavljen v psihosomatski medicini. Migrena je glavobol, ki onesposablja.

Je pri glavobolu torej pomemben spol?

Je. Prej sem to poudaril pri migreni, za katero ženske od dva- do trikrat bolj trpijo. Zakaj? To se je povezovalo z biološkim spolom in s hormonskimi spremembami, pa se vsega ni dalo razložiti. Na našem območju na primer slabo poznamo psihosocialni spol. Angleži ju dobro ločijo, za nas pa sta biološki in psihosocialni spol eno in isto. Vsak spol je povezan z nekimi pričakovanji vedenja v družbi. Če tega ni, se lahko sprožijo številne motnje. Veste, ženske so v sodobni družbi obremenjene. Zelo. Od njih se pričakuje, da bodo delale doma in hkrati služile, zato prihaja do neenakih obremenitev, posledica pa so lahko tudi somatske težave. To problematiko v naši ambulanti za bolečino v bolnišnici dr. Petra Držaja obravnavamo multidisciplinarno.

Vzroki za glavobol so sicer zelo različni?

Imamo glavobole, pri katerih vzrok lahko določimo, to so ti sekundarni glavoboli, pri primarnih glavobolih pa jasnega vzroka ne moremo določiti, čeprav imamo koncepte, kako naj bi ti primarni glavoboli nastali. Pri sekundarnih glavobolih so zelo pogosto žilni oziroma vaskularni vzroki, krvavitve, tromboze žil, lahko so tudi tumorji ali pa znotrajlobanjski tlak – ali prevelik ali prenizek, lahko je povezano z nekaterimi sistemskimi obolenji, na primer s splošnimi kroničnimi infekcijami. Predhodno moramo zato izpeljati kar obširno diagnostiko.

Na osnovi česa?

Najbolj pomembni so seveda podatki, ki nam jih pove bolnik. Iz pripovedi skušamo izluščiti tudi morebitne opozorilne znake, ki bi lahko kazali na sekundarno obolenje, na smrtno nevaren glavobol. Glavobol je pravzaprav opozorilo tako za pacienta kot za zdravnika. Poleg pogovora s pacientom je pomemben klinični status, ki mora biti natančen. Na osnovi kliničnega pregleda se potem odločimo za dodatne preiskave, kot sta CT ali magnetna resonance glave.

Katere podatke dobite z magnetno resonanco?

Magnetna resonanca pokaže predvsem strukturne okvare, krvavitve; to je zelo natančna preiskava, s katero dobimo tudi podatke o stanju možganskega ožilja; z magnetno resonanco lahko gledamo in ugotavljamo poškodbe žil – spontane disekcije – ali pa ugotovimo zaporo možganskih venskih sinusov.

So glavoboli ozdravljivi?

Nekateri sekundarni glavoboli so seveda ozdravljivi, ker imajo vzrok. Če delujemo nanj in če ga odpravimo, so seveda taki glavoboli ozdravljivi, pri primarnih glavobolih, ko je simptom hkrati bolezen, pa ga največkrat le lajšamo.

Ni tako nevarno, je pa bolj trdovratno …

Ja, primarni glavoboli niso smrtno nevarni, so pa zelo neprijetni in lahko vodijo tudi do nekih socialnih stisk.

Ali obstaja možnost, da nas boli glava, ne da bi bil za to fizičen vzrok?

Glavobol je bolečina, bolečina pa se oblikuje v možganih. Možgane lahko aktivira bolečinska informacija – nocicepcija in potem seveda možgani to informacijo predelujejo. Zgodilo se je že, da so bile okvare tkiva zelo hude, na primer amputacije, pa ni bilo bolečine. In obrnjeno, da so bile majhne okvare, ki so povzročile zelo hudo bolečino. Torej je možnost tudi, da ni okvare tkiva, bolečina pa se pojavi. Bolečina je občutek, ki je povezan s trpljenjem in neugodjem.

Se lahko to zgodi zaradi stresa?

Lahko, ampak to ni nekaj, kar bi si izmislili, to je posledica delovanja možganov. Če možgani spoznajo neugoden občutek kot bolečino, lahko tudi popišejo lokalizacijo, trajanje, naravo te bolečine, kdaj se je pojavila, kaj vpliva na to, celo povežejo jo z zunanjimi dogodki – kaj vpliva, kaj poslabša, kaj izboljša bolečino. Gre pač za mehanizme delovanja možganov, ki pa vemo, da niso do konca razjasnjeni.

Vaši pacienti vas spremljajo oziroma vi spremljate njih.

Ja, to je bistveno pri našem delu. Veste, pomembno je pri takšnih kroničnih bolečinah poznati tudi socialno situacijo, neke osebne karakteristike, ki so po prvem pregledu še skrite in se pokažejo šele med ponovnimi obiski. Večkrat moramo videti bolnika, ne le zaradi njega samega, ampak tudi zaradi nas. Ob tem moram poudariti pomen sodelovanja z družinskimi zdravniki, ker poznajo socialne razmere, socialno situacijo, ki je eden od dejavnikov, ki pomembno vplivajo na glavobol.

Ampak glavobol za številne še vedno ni »prava« bolezen, zaradi katere bi šli do zdravnika.

Ko sem jaz začel s specializacijo, so govorili: v redu, glava te boli, ampak to ni tako pomembno, če ne gre za napoved nekega hudega obolenja. To je res, primarni glavoboli niso smrtno nevarni, ampak tisti drugi obraz glavobola je v tem, da človeka onesposobi. Veliko lahko zato naredimo tudi pri primarnih glavobolih, pri migreni. Gre enostavno za to, da izboljšujemo zmogljivost, počutje človeka.

Kaj pa tablete?

Mislite seveda na analgetike. Ja, zelo so učinkoviti. Pri migreni imamo specifične analgetike, ki lahko bolnika rešijo glavobola. Pri številnih si lahko pomagamo z analgetiki in bolniki potem nadzorujejo primarne glavobole, zmanjšajo onesposobljenost, praktično izničijo težave in povečajo kakovost življenja. Pri nekaterih bolnikih pa analgetiki na žalost zatajijo in posledica je običajno vedno večje jemanje analgetikov. Pojavi se nekakšen povratni glavobol, pride do analgetične odvisnosti, podobno kot pri opioidnih analgetikih, vendar v blažji obliki: povzroča hude glavobole, spremljane s slabostjo, pojavi se huda fotofobija. Zato skušamo delovati preventivno, tako da izberemo analgetik, ki je za posameznika najdalj učinkovit v najmanjšem odmerku.

Velja to tudi za migrene?

V primeru migrene pridejo v poštev različne vrste zdravil, pomembne pa so tudi značilnosti pacienta. Pri večini lahko uspešno nadzorujemo bolečino, obstaja pa skupina bolnikov, pri katerih se to ne da in so zato potrebne dodatne metode – možne so blokade živcev, možna je nevromodulacijska metoda … Tu bi opozoril še na akupunkturo, ki je zelo koristna in lahko nekaterim zelo pomaga. Znano je, da je še posebno učinkovita pri migrenskih glavobolih.

Imamo strokovnjake?

Seveda. V okviru ambulante za bolečino v UKC. Imamo medicinsko akupunkturo, ki se zgleduje po tradicionalni kitajski medicini. Zdaj poteka prva slovenska šola akupunkture, ki se bo naslednji mesec zaključila z izpitom.

Pri primarnih glavobolih lahko najbrž tudi sami vplivamo na lajšanje bolečine …

Zelo je pomemben način življenja, sploh v teh ekonomsko-socialnih odnosih. Ponavadi se ne moremo povsem izogniti bolečini, lahko pa v veliki večini naredimo življenje znosno. Mi svetujemo prilagoditev s telesnimi aktivnostmi, tako imenovanim vedenjskim zdravljenjem. Vsak si mora izbrati tisto, kar mu najbolj odgovarja.

Vedeti pa je treba, da lahko vsaka pretirana telesna aktivnost še poslabša glavobol, tako da ne gre pretiravati.

Svetujemo tudi relaksacijske tehnike – obstaja zelo široka paleta od joge do meditacijske tehnike, progresivnega mišičnega sproščanja …

Pomembno je tudi, da se redno prehranjujemo, in to z ustrezno prehrano, in da se seveda izogibamo živilom, ki nam škodijo. Pa seveda normalno spanje je zelo pomembno.

Kaj pa tekočina, pitje?

Vsekakor. Sicer smo ljudje povezani z nekim pretiravanjem, je pa res, da sedanji tempo življenja prekrije naše potrebe in enostavno pozabimo nanje.

Ker dr. Zaletel med pogovorom dvakrat odide iz pisarne v ambulanto, saj neprestano brni telefon, po katerem se dogovarja, kaj bo treba delati popoldne, kdaj se bodo sestali jutri zjutraj, kaj morajo pregledati in proučiti v soboto … je seveda logično vprašanje: Imate kaj prostega časa? Ker odgovora ni prav kmalu, nadaljujem:

Kako pa doma tolerirajo vaše urnike dela, dežurstva …?

Z ženo sva oba zdravnika in je veliko razumevanja.

pogovor 48 1Imate čas za kakšen konjiček, igrate na kakšen instrument?

V mladosti sem se učil igrati klavir in včasih še zdaj sedem zanj. Absolutno me pomirja. Sicer pa je zdaj v ospredju ples, s soprogo imava redne plesne vaje, v tem sva že več kot deset let.

To je dobro tako za telo kot z družabnega vidika, sicer pa opažam, da postajamo Slovenci vedno bolj plesni narod.

Živite zdravo?

Trudim se, veliko hodim v naravo, opazujem živali. Od divjih živali se lahko veliko naučimo …

Kadite?

Ne, nikoli se nisem navadil.

Nosite zgodbe domov, vas bremenijo?

Hote ali nehote se te zgodbe vračajo, v vsakem primeru pa hočem iz teh zgodb nekaj potegniti za življenje, se nečesa naučiti.

Kam pa na dopust, na morje ali v hribe?

Zadnje čase skušam kombinirati morje in pohode. Trekingi so zelo zanimivi. Lani je bila Albanija, letos bo na vrsti Makedonija. Zgolj morje je zame predolgočasno, zame je bolj aktiven dopust, da odklopim in pozabim na težave.

Vam je bilo kdaj žal, da ste se odločili tako, kot ste se?

Ne. Uživam. Moram reči, da uživam.

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112