Za nespečnostjo trpi vsak peti

jun 21

Izr. prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med., specialistka nevrologije in klinična nevrofiziologinja, evropska strokovnjakinja za medicino spanja, je vodja centra za motnje spanja na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo, Nevrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani.

Kot sama pravi, jo je vedno zanimalo naravoslovje; v času obiskovanja bežigrajske gimnazije se je zanimala tako za biologijo in biokemijo kot tudi medicino. Opravila je sprejemne izpite in imela pogoje za vse tri želene fakultete, a je na koncu izbrala študij medicine, tudi zato, ker si je bolj kot dela v laboratoriju želela dela z ljudmi.

pogovor Leja Dolenc GrošeljKako je prišlo do specializacije?

V času študija na medicinski fakulteti sem vsako leto opravljala poletno klinično prakso v tujini, vedno na klinikah za nevrologijo. Ob tem sem na nevrološki kliniki v francoskem Montpellieru delala v enem največjih in najbolj priznanih centrov za motnje spanja v Evropi. Takrat sem spoznala, da je to področje, ki me zanima. Od takrat naprej sem se izobraževala v tej smeri. Takoj po končani medicinski fakulteti sem z francosko štipendijo za eno leto odšla na izobraževanje s področja somnologije v Montpellier in tam delala klinično in raziskovalno. Ko sem se vrnila, sem imela že opravljen francoski magisterij s področja medicine spanja. Takrat sem se zaposlila v UKC Ljubljana kot mlada raziskovalka in pod mentorstvom prof. Voduška začela z uvajanjem nove stroke v slovenski prostor. Do takrat so bili namreč vsi bolniki z motnjami spanja napoteni na diagnostiko in zdravljenje v tujino. V času specializacije pa sem že uvedla ambulanto in laboratorij za motnje spanja v UKC Ljubljana.

Koliko ljudi ima težave s spanjem – pet odstotkov, ena desetina?

Motnje spanja so zelo različne, poznamo več kot 80 različnih motenj spanja. Za nespečnostjo trpi okoli 20 odstotkov splošne populacije, motnje dihanja v spanju ima do 10 odstotkov populacije, pogoste so tudi motorične motnje med spanjem, parasomnije. Vsekakor zelo pogoste, a žal še vedno slabše prepoznane in pogosto pozno zdravljene.

Najbrž so nekateri – ne vem, kako bi rekel – zunanji dejavniki, ki vplivajo, da težje zaspimo, da skratka zjutraj na vprašanje, kako si spal, odgovorimo, da slabo. Na pamet mi pridejo hrana, hrup, svetloba …

Da, na kakovost spanja vpliva več dejavnikov. Predvsem je pomembno, da smo čez dan aktivni, da se zvečer pripravimo na spanje, da svojih problemov ne rešujemo zvečer v postelji. Največji problem v sodobnem svetu so viri modre svetlobe (telefoni, pametne tablice), ki zakasnijo večerno uspavanje.

Ali lahko govorimo o hrani nasploh, da recimo ni priporočljivo zvečer preveč jesti, ali je določena hrana »nevarnejša« za slab spanec?

Zvečer je priporočljiva hrana z več ogljikovimi hidrati, zjutraj bolj beljakovinska hrana. Velik pomen prehrane je predvsem pri ljudeh, ki delajo v izmenskem oziroma nočnem delu. Ob nespanju ponoči se spremeni izločanje peptidnih hormonov grelina in leptina, ki uravnavata občutek lakote in sitosti. Zato so ljudje, ki delajo ponoči, pogosto debeli.

Najbrž nobena svetloba ali luč ni prijetna za tistega, ki želi zaspati, vendar nekateri še posebej opozarjajo na modro svetlobo – zakaj?

Modra svetloba najbolj vpliva na naše možgane in zavira izločanje hormona melatonina, ki se izloča ponoči med spanjem v temi in nam omogoča hitro uspavanje ter dobro kakovost nočnega spanja.

Od česa je odvisna trdnost spanca, ki je zelo različna? Gre v tem in katerem koli primeru težav s spanjem za vpliv dednosti?

Trdnost spanca merimo z njegovo učinkovitostjo, ki predstavlja, kolikšen delež ležanja v postelji prespimo. Želimo si, da je čas ležanja v postelji čim bolj enak dolžini spanja. Učinkovitost izboljšamo s tem, da skrajšamo čas ležanja v postelji.

Pravijo, da ima vsak neko svojo notranjo uro – da so recimo zjutraj rojeni jutranji tip človeka, ponoči rojeni pa nočni tip. Prvi naj bi zvečer zaspali kmalu, drugi pa se kar ne morejo spraviti v posteljo in niso skorajda nikoli zaspani. Je kaj na tem?

Da, na to, kakšen tip človeka smo (jutranji ali večerni), vplivajo cirkadiani geni. Za odkritje cirkadianih ritmov je bila v letu 2017 trem ameriškim znanstvenikom podeljena Nobelova nagrada za medicino, kar je velikega pomena za našo stroko.

Eni očitno potrebujejo več, drugi manj spanja – od česa je to odvisno?

Da, tudi dolžina spanja je genetsko pogojena. Obstajajo priporočila o dolžini spanja glede na različne starostne skupine. Žal danes večina ljudi spi manj, najhuje je z našimi mladostniki, ki so kronično neprespani.

pogovor 49 2

Nekateri spijo trdno in jih ne more nič zbuditi, drugi imajo rahel spanec. Je to že motnja spanja?

Ne. V različnih fazah spanja je človeka različno težko zbuditi.

Kako je s stresom, je možen vzrok motnje spanja?

Stres največkrat podaljša večerno uspavanje, govorimo o nespečnosti uspavanja.

Kateri so še vzroki za motnje spanja ali nespečnost?

Največkrat gre za različne dejavnike iz okolja (hrup, svetloba), lahko pa je nespečnost simptom depresivnega ali anksioznega razpoloženja, kar pomeni, da v tem primeru zdravimo osnovno bolezen, nespečnost je samo eden njenih simptomov.

Morda se motim, vendar eno so težave s spanjem, drugo pa kronična nespečnost. Kako razširjena je ta težava – lahko temu rečemo bolezen?

Kronična nespečnost nastane takrat, ko so težave s spanjem prisotne vsaj trikrat na teden vsaj tri mesece. Ob tem morajo imeti bolniki z nespečnostjo po definiciji vedno težave tudi podnevi.

Pri težavah s spanjem je treba torej najprej ugotoviti vzrok. Kako sicer poteka vaše delo v ambulanti, ko dobite nekoga, ki ima težave s spanjem?

V ambulanti za motnje spanja se z bolnikom najprej pogovorimo, dobrodošlo je, da je ob pregledu prisoten tudi partner, ki poroča o težavah s spanjem. Nato bolnika nevrološko in internistično pregledamo ter se glede na obliko motnje spanja odločimo za nadaljnjo obravnavo (laboratorijske preiskave, slikovno diagnostiko, snemanje spanja, teste zaspanosti ali budnosti podnevi, obravnavo pri kliničnem psihologu …).

Kaj se dogaja z nami med spanjem? Ali možgani med spanjem ne spijo?

Med spanjem so deli naši možganov še bolj aktivni kot med budnostjo, zato so nekatere faze spanja (denimo REM) nevarne, saj v njih zaradi nerednega bitja srca, dihanja lahko pride do srčnega infarkta, pavz dihanja in posledičnih hudih motenj dihanja, lahko celo do nenadne smrti med spanjem.

Kako uspešno je zdravljenje, je možno vsako težavo pri motnjah v spanju pozdraviti?

Motnje spanja uspešno zdravimo. Nekatere lahko pozdravimo, pri drugih gre za kronično bolezen, ki jo lahko uspešno zdravimo, ne moremo pa je pozdraviti. Pri teh boleznih spanja je potrebno jemanje zdravil vse življenje.

Zdi se nam, da se z nespečnostjo srečujejo v glavnem starejši ali zelo stari. Je to res? Je kakšna razlika na tem področju glede na spol?

Da, nespečnosti je več med starejšimi, pogosteje o njej tožijo ženske.

Na kaj mora vsak paziti, da mu ne bo treba k vam v ambulanto? Se da naučiti kakovostno spati?

Za dobro in kakovostno spanje je treba upoštevati osnovna navodila higiene budnosti in spanja. Pri bolnikih, ki jih obravnavamo v terciarnem centru za motnje spanja in budnosti, pa gre za bolezenska stanja, ki potrebujejo usmerjeno diagnostiko in zdravljenje in na katere bolniki sami ne morejo vplivati.

Ste trmasti?

Nisem trmasta. Sem pa dosledna in natančna in ko si nekaj zadam, poskušam to tudi uresničiti. Če si ne bi želela vzpostaviti medicine spanja in se zanjo ne bi borila vsa ta leta, bi bili bolniki še vedno diagnosticirani v tujini.

Kako preživljate dopust – ste bolj morski, raje hodite v hribe, ste aktivni?

Pozimi smučanje, pozneje kolesarjenje, poleti plavanje.

Kateri CD vrtite v avtu, katero glasbo poslušate?

Mariza: Mundo.

Ste v prostem času prej ali še zdaj kaj zbirali, igrate kak instrument, rišete, pišete, se ukvarjate s športom?

Končala sem nižjo glasbeno šole kljunaste alt flavte in prečne flavte.

Si rečete pred dopustom ali podaljšanim koncem tedna, da komaj čakate, da se boste naspali?

Ne. Ritem spanja moramo imeti približno enak vse dni v tednu. In tega se tudi sama držim.

Vam je bilo kdaj žal, da ste se za poklic odločili tako, kot ste se?

Svoj poklic sem si izbrala sama in v njem neizmerno uživam.

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
 
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112