Medicina je moja prva ljubezen, služba, konjiček, strast

dec 15

Ana Debevc Prašnikar pravi, da se je vedela, da bo zdravnica, že ko je bila stara osem let. »Mami je patronažna sestra. Vedno dosegljiva vsem: na ulici, v trgovini, na domači telefon.

pogovor 54 1Od desetega leta se nisem oglašala na domači stacionarni telefon, ker so našo telefonsko številko imeli vsi njeni bolniki. Starša sta nama z bratom, ki je tudi zdravnik in zobozdravnik, privzgojila občutek kolektivnega zavedanja; da je svet lahko tak, kot si ga ustvariš sam. Ljudje okoli nas so naša nebesa ali pa pekel. Če jim pomagam, s tem ustvarjam lepše okolje zase.«

- Kako je bilo s specializacijo?

Na potovanju po Italiji, tik preden sem postala študentka medicine, sem spoznala novinarko, ki se je vračala iz Kitajske, kjer se je zdravila (in pozdravila) zaradi poststresnega sindroma po poboju cele družine v Vukovarju. Na vlaku je opisovala celostni pristop zdravljenja, ki ga je doživela, in želela sem si, da bi bila nekoč sposobna pomagati ljudem na podoben način: z obravnavo vseh vidikov nastanka bolezni. Edina veja, ki bi mi lahko omogočila to znanje v zahodnem svetu, je bila interna medicina: kraljica medicine, kot jo imenujemo internisti sami.

- Specialistka internistka – nekje ste izjavili, da je v sodobni medici zdravljenje vseh notranjih organov, s čimer se ukvarja interna medicina, razmetano. Res ni več zdravnikov, ki bi vse povezali v neko celoto?

Žal ne. Imela sem srečo spoznati nekaj starejših zdravnikov, ki so še imeli kompleksen pristop. Danes vsak naredi svoje: za vsako klinično sliko, bolezenske znake, so predpisane klinične poti, ki narekujejo diagnostiko in zdravljenje.

- Večkrat ste tudi poudarili, da ni več prave komunikacije med pacienti in zdravniki. Kaj se je zgodilo, kaj se dogaja in kakšne so posledice tega dejstva?

Zdravniki znotraj sistema so pri ambulantnem delu časovno in finančno omejeni. Zdravniki družinske medicine imajo dnevno v obravnavi tudi po 90 in več pacientov. Zdravniki specialisti, ki pregledujejo kompleksne bolnike, imajo v enem dnevu naročenih tudi po 40 bolnikov. Jaz si sama določam, koliko časa imam za pacienta. Za kardiološki pregled si vedno vzamem vsaj 25 minut. V tem času vzamem osnovne podatke glede Doktor 24 | Družinski vodnik zdravja | December, 2018 5 * * bolnikovih težav, pregledam izvide, naredim klinični pregled. Pogosto imam še dodatnih 30 minut za ultrazvok srca, med katerim nadaljujem pogovor in spoznavam pacienta. Ljudje že pred vstopom v ambulanto vedo, da morajo biti hitri, da »ni časa«. Zato pripravijo »povzetek« svojih težav na čim krajši možni način. Denimo: boli me v prsnem košu. Zamolčijo pa, da so imeli smrt ali hudo bolezen v družini, da že nekaj mesecev ne spijo, imajo nemogočo službo … Ker si vzamem čas za pogovor, sta moja diagnostika in zdravljenje lažja. Vem, da bi večina mojih kolegov v javnem sistemu želela delati drugače. Vem, da si vsi želimo, da bi bil bolnik zadovoljen.

- Nekje ste zapisali, da sodoben način življenja, odnos do prehranjevanja, pomanjkanje časa za gibanje na prostem, prinaša tudi zanemarjen odnos do našega telesa. Vsak problem, težavo, spremembo, bolečino torej obravnavate vedno celostno?

Problemi, stresne situacije, pomanjkanje čustvene varnosti, hrup, nočno svetlobno onesnaženje, elektromagnetno sevanje, pomanjkanje stika z naravo, rastlinami, izogibanje sončnim žarkom … Vse to in še več vpliva na delovanje našega organizma. Vse našteto vpliva na regulacijo hormonskega sistema. Melatonin je denimo samo en hormon, ki vpliva na številne druge: na ščitnično funkcijo, pravilen ritem izločanja stresnega hormona kortizola, znižuje tudi hormon prolaktin, ki se zvišuje ob stresu, vpliva na pravilno razmerje spolnih hormonov. Če smo izpostavljeni nočnemu hrupu, nočnemu svetlobnemu onesnaženju, nočnemu delu … okvarimo pravilen ritem izločanja melatonina in s tem porušimo usklajeno delovanje številnih organskih sistemov. Kdaj hodimo spat, kje spimo, kdaj in kaj jemo, koliko kave popijemo, kakšna je naša fizična aktivnost … Vse to je zelo pomembno. Vse je povezano.

- To pomeni, da lahko večino težav odpravimo, še več, da to lahko naredimo s spremenjenim načinom življenja?

Verjamem, da si tako zdravje kot bolezen vedno trdno prigaramo.

- Kako pa sploh ugotovimo, kaj je z nami narobe, kaj moramo izboljšati, spremeniti?

Ko se pojavijo alarmi. Bolečina, nespečnost, nervoza, negativne misli, neskončna in stalna lakota, prebavne težave, konstantna utrujenost, motnje menstrualnega cikla, neplodnost, izguba libida … To niso normalna stanja našega telesa. Naše telo želi biti zdravo, a potrebuje zdravo okolje.

pogovor 54 2- Kako je videti pregled v vaši že omenjeni ambulanti v Kranju?

Najpomembneje je, da mi pacient pove čim več o sebi. Večina trenutnih obiskovalcev me najde na spletu, na družbenih omrežjih, kjer spremljajo moje poglede na zdravje. Ti pacienti imajo že ob vstopu v mojo ambulanto občutek, da me poznajo. In jaz vem, da mi zaupajo. Zato mi lažje povedo, kakšne težave imajo. Zgodbo začnejo tako, kot bi jo morali vsi: kdaj in kako so se začele njihove težave, s tem lažje sami pridejo do vzroka svojih težav. Pred pregledom dobijo navodila glede razširjenih laboratorijskih preiskav, s katerimi dobim osnovni vpogled v njihovo trenutno zdravstveno stanje.

- Preiskave, podrobni pregledi so pomembni, seveda, če znamo iz podatkov, ki jih dobimo s pregledi, izluščiti, kaj nam manjka, česa imamo preveč …

V ZDA zdravniki funkcionalne medicine pred podobnim posvetom zahtevajo zelo drage laboratorijske preiskave, ki pri nas sploh niso dostopne. Z njimi potrdijo svoje klinične sume, ki jih sama pridobim na način, ki sem se ga naučila: več kot 70 odstotkov pravilne diagnoze predstavlja dobra anamneza, torej natančna zgodba. Vedno več je študij, ki kažejo, da so za bolezni kriva pomanjkanja mikrohranil, vitaminov, mineralov, na tisoče spojin iz rastlinskega sveta, ki izboljšajo delovanje naših celic na molekularni ravni.

- So ti podatki, ki jih dobimo s pregledi, absolutni?

Ljudje smo si zelo različni. Imamo različen genetski potencial. Pacientom razložim, da imajo nekateri encimske sisteme fičota, drugi pa mercedesa. Polimorfizem genov pomeni, da imajo nekateri modre, drugi rjave oči, ob tem pa tudi zelo različno presnavljanje hranil, različno porabo vitaminov in različen hormonski status.

- Ste vegetarijanka?

Vedno sem si želela biti vegetarijanka zaradi etičnega vidika, tudi okus mesa mi ni najljubši. V preteklosti sem večkrat poskusila živeti brez mesa, a se nikoli ni obneslo. Nimam genetike za vegetarijanko. O zadržkih glede vegetarijanstva bi lahko govorila ves dan: pomanjkanje železa, vitamina B12, aminokisline holina, maščobnih kislin omega 3 (alfa linoična kislina ne omogoča zadostne pretvorbe v DHA in EPA, ki sta potrebni za zdravo celično membrano in zdrave možgane) …

- Je obed za vas družabni dogodek?

Ne več. Hrana je pomembna zato, da moje telo dobro deluje. Moja profesionalna deformacija mi ne dovoljuje več, da bi bil to pogosto družabni dogodek. Hrana je zdravilo, ne pa socialno orodje. V naši kulturi in tem času je hrana postala strup.

- Kaj je zdrava, uravnotežena prehrana?

Zame je to dieta, ki temelji na rastlinski osnovi, ker ta vsebuje največ vitaminov, mineralov, vlaknin in na tisoče še neodkritih sestavin: polifenolov (antocianini, flavonoidi, lignani, fenoli …), to so naravna rastlinska barvila, ki delujejo kot antioksidanti in izboljšujejo parametre srčno-žilnih bolezni (znižujejo vnetne pokazatelje, holesterol, LDL holesterol), imajo zaščitni učinek pred alzheimerjevo demenco in drugimi duševnimi boleznimi. Poleg mikrohranil pa so seveda pomembna tudi makrohranila, zato skrbim za zadosten vnos različnih beljakovinskih živil s ciljnim dnevnim vnosom 0,8–1 grama beljakovin na kilogram telesne teže v obliki lokalno gojene perutnine, divjega lososa, skuše, postrvi. Izogibam se industrijsko predelanim mesnim izdelkom, procesirani hrani, sladkorju …

- Zakaj menite, da je zato treba dodajati prehranske dodatke, minerale, vitamine?

Zemlja je osiromašena, hrana je onesnažena, izpostavljeni smo na tisoče kemikalijam, ki jih v preteklosti niso poznali. Naš organizem se bori na popolnoma novih bojnih linijah in potrebujemo ustrezno podporo.

- Kako je s prehranskimi dopolnili in otroki?

Jaz svojima otrokoma dopolnila dajem, a nerada svetujem ostalim. Nisem pediatrinja. Pridigam glede nadomeščanja vitamina D in svetujem določitev serumskega vitamina D takoj, ko je otrok dovolj star za odvzem v samoplačniškem laboratoriju. Osnova je vedno pestra, zdrava prehrana.

pogovor 54 3- Kaj je z magnezijem, še posebno v času rasti?

Magnezij je med štirimi najpomembnejšimi minerali v telesu. Potreben je za delovanje na stotine encimov, ki potrebujejo magnezij. Ti encimi so udeleženi v celičnem rastnem ciklu, uravnavanju genov, prenosu ostalih elektrolitov. Zaradi neustrezne prehrane in povečane porabe imamo epidemično relativno pomanjkanje magnezija, ki se kaže kot povečana vzdražnost živčnega sistema (nervoza, nespečnost), utrujenost, krči v mišicah, kronično zaprtje, glavoboli, različne srčne težave od razbijanja srca (palpitacij), izpadov utripov (ekstrasistolije) do resnejših aritmij. Pomanjkanje magnezija vodi tudi do pomanjkanja kalija in motenj v presnovi kalcija. Večina pomanjkanja magnezija je zaradi premajhnega vnosa listnate zelenjave, ki vsebuje klorofil, v katerem je veliko magnezija. Za pomanjkanje pa je kriva tudi povečana poraba magnezija. Dodajanje magnezijevega citrata v odmerku 400 mg na dan dokazano zmanjšuje srčne aritmije, srčno-žilne dogodke, kot je srčni infarkt, izboljša urejenost sladkorne bolezni, koristno je nadomeščanje med nosečnostjo za preprečitev prezgodnjega poroda in zmanjšanje materine umrljivosti zaradi eklampsije, pomaga tudi pri zmanjševanju števila migrenskih napadov. Magnezijev citrat dajem tudi svojima otrokoma, ker sem čisto slučajno ugotovila, da jima pomaga zmanjševati rastne bolečine; verjetno zaradi sodelovanja v kostni presnovi kalcija, pa tudi zaradi mišične relaksacije, ki jo omogoča.

- Katerih snovi sicer najbolj primanjkuje, katerih je v sodobni prehrani škodljivo preveč?

Primanjkuje sveže zelenjave z obilico mikrohranil, antioksidantov, vlaknin, pestrega nabora živil, premalo časa posvetimo kuhi in pripravi obrokov iz osnovnih živil. Preveč je procesirane prehrane, pekovskih izdelkov, ki vsebujejo na desetine aditivov, konzervansov, ki jih v funkcionalni medicini imenujemo antihranila.

- Kaj menite o mastni hrani?

Mastna hrana lahko pomeni procesirane klobase in živalsko maščobo, kar v večjih količinah odsvetujem. Pomeni pa tudi rastlinska olja z nenasičenimi maščobnimi kislinami in koristnimi polifenoli, kot je denimo oljčno olje. Mastni so tudi oreščki, semena, avokado, jajca, mastne ribe … Vse to so živila, ki so na našem družinskem jedilniku vsak dan.

- Pravite, da je srce najboljši strojček, kar jih poznamo. Kaj je pomembno, da bo delal nemoteno čim dalj?

Uravnotežena prehrana z ogromno antioksidanti, vlakninami za hranjenje našega mikrobioma (bakterij, ki živijo v našem črevesju), esencialnimi maščobnimi kislinami (DHA, EPA). Vsakodnevna fizična aktivnost mora biti raznolika: od visoko intenzivnih intervalnih treningov, konstantnega gibanja (ob sedečem delu je priporočljivo vstajanje na vsaj 15 minut), vsakodnevne hoje, vaj za gibljivost. Vedno več je znanstvenih dokazov glede pozitivnih učinkov meditacije ali drugih metod psihičnega umirjanja na delovanje srčno-žilnega sistema. Pomembno je, da se izogibamo samozastrupljevanju kot sta kajenje in pretirana zloraba drugih psihostimulansov. - Precej svojega poklicnega časa namenjate tudi negi kože. Prav zanimivo, da je za vas podatek, ali je koža suha ali mastna, še najmanj pomemben. Nega kože je moj konjiček. Na koži se kaže zdravje notranjih organov. Različne oblike aken kažejo na okvare črevesne sluznice, hormonsko neravnovesje, preobremenitev jeter. Luskavica, atopični dermatitis in ostale avtoimunske bolezni kože se vse začnejo v notranjih organih.

- Vitamina D večini prebivalcem naše celine primanjkuje. Kaj to pomeni in kako ga dobiti zadostno količino?

Vitamin D večinoma dobimo prek kože, v kateri UV-sevanje aktivira proces sinteze iz holesterola. Za končni produkt aktivnega vitamina D potrebujemo še zdrava jetra in ledvice. Soncu smo izpostavljeni le tri mesece na leto. Idealno bi bilo, da bi 365 dni na leto vsaj eno uro izpostavljali kožo soncu. Problem nastane, ker UV-sevanje povzroča tudi poškodbe genetskega materiala v kožnih celicah in s tem prezgodnje staranje in nastanek kožnega raka. Sama sem zagovornica letnih samokontrol vitamina D v krvi in nadomeščanja v obliki prehranskih dopolnil (spreji, kapsule, kapljice).

- Kaj vi najraje in kaj najpogosteje popijete za žejo?

Vodo. Voda odžeja. Vsi drugi »napitki« so stvar navade.

- Pijete kavo?

Ja. Zelo malo. To je moja razvada.

- Kako izkoristite prosti čas?

Kuham, berem, tečem z otroki, hodim v hribe, udeležujem se organiziranih vadb za mišično moč in zmogljivost, hodim na jogo, spremljam tuje zdravnike funkcionalne medicine.

- Kje najraje preživljate dopust?

Vedno aktivno, najraje na potovanjih.

- Lahko rečete, da živite zdravo?

Trudim se in se še vedno učim. Tudi meni še veliko manjka; predvsem v smislu doseganja višje stopnje zavesti, ki bi mi omogočala več notranjega miru.

- Na katero jed pomislite, ko ste lačni, oziroma kaj imate najraje na krožniku?

Pester nabor zelenjave in sladice iz črne čokolade brez moke in mlečnin.

- Katero glasbo najraje poslušate?

Hodila sem v glasbeno šolo in šest let igrala klavir. V tem hrupnem svetu z dvema majhnima otrokoma je moj najljubši zvok tišina … Ali pa beli šumi, kot so zvoki narave: šumenje listja, morskih valov, zvok dežja …

- Vam je bilo kdaj žal, da ste se odločili tako, kot ste se?

Medicina je moja prva ljubezen, služba, konjiček, strast. Moje življenje se vrti okoli medicine. Ves čas raziskujem. Bazično raziskovalno delo, spoznanja tradicionalne kitajske medicine in ajurvede, poslušam indijske guruje in zdravilce. Srečo imam, da je možev oče prav tako srčni zdravnik v dobesednem pomenu. Zaradi tega mož mojo strast razume, podpira in spodbuja mojo rast.

 

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112