Najlepše je, ko vidiš, da si nekaj dobrega naredil – to je moje plačilo

mar 28

Denis Baš, dr. med., specialist pediater, je povedal, da v njegovi družini ni nikogar, ki bi bil kakor koli blizu medicini. Se je pa že v osnovni šoli zanimal za naravoslovje. Predvsem ga je fasciniralo delovanje človeškega telesa. »Pravzaprav me to fascinira še zdaj,« je takoj dodal. Potem je šel na gimnazijo v Kamnik in v bistvu se je že takrat odločil.

Denis Baš, dr. med., spec. pediater 

Sicer sta ga zanimali tudi biologija in kemija, po drugi strani pa še psihologija in filozofija, a se mu je zdelo, da je medicina tako široka, da vse to zaobjame. Obenem je bila vedno prisotna tudi želja, da bi pomagal, všeč mu je delo z ljudmi in prepričan je bil, da bi s študijem medicine lahko združil vsa ta svoja zanimanja.

pogovor 57 1Se je to potem tudi zgodilo, ste se pravilno odločili?

Absolutno. Ne, nikoli mi ni bilo žal, da sem se odločil tako, kot sem se. In še enkrat bi se odločil enako.

- Je bila pediatrija tudi posledica načrtovanja?

Ne, pediatrija ni bila načrtna. V bistvu je šlo za naključje. Na medicini me je zanimala predvsem interna medicina, kardiologija, a ko sem začel krožiti po oddelkih, mi to delo ni bilo tako blizu. Po naključju sem začel delati v otroški ambulanti v Kamniku in takrat sem takoj vedel, da je to to. Zelo uživam.

- Zadnja leta je precej odpora proti raznim cepljenjem otrok.

Ja, glede cepljenja opažamo nezaupanje. V bistvu je to nezaupanje do cepljenja pravzaprav svetovni fenomen. Zadnjih nekaj desetletij se z naraščanjem sodobnih medijev to nezaupanje širi in tudi v Kamniku se pozna, čeprav tu tega ne čutim toliko. Delam namreč tudi v ambulanti v Litiji in v ambulanti v Ljubljani, zato lahko primerjam. Ampak mislim, da se to dogaja na vseh področjih in ne le v medicini.

- Kakšni so argumenti proti cepljenju?

Argumenti so domala enaki kot pred sto in več leti. Ko je recimo angleški zdravnik Edward Jenner začel pred več kot dvesto leti cepiti ljudi proti črnim kozam, ki so bile poglaviten vzrok smrti v Evropi, je bil strašen odpor, v strahu pred neznanim so se širile neverjetne zgodbe, kaj vse se bo zgodilo s tistimi, ki so jih cepili. Pa smo dvesto let pozneje, zahvaljujoč prav temu zdravniku, črne koze izkoreninili. Danes kar pozabljamo, kaj so bile črne koze, strah staršev pred to in podobnimi boleznimi je majhen, saj teh bolezni ne poznamo več, ne vidimo, kaj lahko povzročijo. Tudi druge otroške bolezni, na primer otroška paraliza, davica in rdečke, so zahvaljujoč cepljenju v naši državi izginile in starši na srečo ne vidijo več krutih posledic. Zato moramo zdravniki vlagati toliko več energije, da nekoga prepričamo, da bi se bolezni zopet pojavile, če bi cepljenja kar ukinili.

- Precej je tudi napačnih informacij, ki pa se kar širijo.

Lažne novice s sodobnimi komunikacijskimi sredstvi veliko hitreje dosežejo ljudi. Zato se mi zdi pomembno, da je facebook sprejel odločitev, da ne bo več dovolil objavljanja novic proti cepljenju oziroma lažnih novic. To se mi zdi velik korak naprej. Glavna stvar staršev, zakaj oklevajo, je strah pred neželenimi učinki, ki pa, vsaj pri cepljenju, ne držijo.


Pravočasno cepljenje je seveda pomembno. Pogosto se srečamo z nekim mitom, da je nekaj bolje odložiti. Cepiti začnemo pri tretjem mesecu, to pa zato, ker ima otrok prve mesece pasivno zaščito, protitelesa od mame, vendar ta zaščita v štirih do šestih mesecih izzveni. Zato moramo s cepljenjem spodbuditi otrokov lastni imunski sistem.- Pri cepljenju je ponavadi določena starost – je čas cepljenja pomemben?

- Slišati je, da s cepljenjem preobremenimo imunski sistem …

Cepiva predstavljajo nekaj antigenov, medtem ko se otrok vsak dan sooči z nekaj tisoč antigeni prek hrane, zraka … Torej ne drži trditev, da imunski sistem otroka preobremenimo s cepljenjem.

- Kaj torej pomeni prelaganje cepljenja?

Če odlašamo, imamo otroka, ki je nezaščiten in zato lahko zboli, in to hudo. Vzemimo primer bakterije Hemofilus influence tipa B. Pred uvedbo cepljenja smo imeli v Sloveniji tudi smrtne primere otrok, ki so umrli zaradi meningitisa. Pa oslovski kašelj, ki pri dojenčku ne povzroči le kašlja, ampak lahko ta preneha dihati. Veste, oslovskega kašlja je v naši populaciji še veliko, veliko je tudi nediagnosticiranega, predvsem pri starejši populaciji. Recimo če dedek ali babica že dolgo kašlja, je treba pomisliti na oslovski kašelj. V primeru, da je z njima vnuk, novorojenček, je lahko zelo hudo. V Sloveniji smo imeli zadnja leta kar nekaj takšnih primerov in otroci so morali v bolnišnico.

pogovor 57 2- So cepljenja povsod obvezna?

Ne, v ZDA se lahko na primer vsak sam odloči, a to tudi pomeni, da si sam postavljaš omejitve – če hočeš naprej v šolo, če želiš opravljati določeno delo, so ti vrata zaprta, če nisi cepljen. Pri nas je cepljenje obvezno, zato mogoče nekateri to doživljajo kot prisilo. Želel bi, da bi ljudje verjeli in dojeli, da je cepljenje zanje koristno. Ne le zanje, ampak za celo družbo. Podaljšuje življenjsko dobo in izboljšuje kakovost življenja. Kot v Skandinaviji, kjer je cepljenje neobvezno, vendar dosegajo 95-odstotno precepljenost, tudi pri cepljenjih, ki pri nas niso obvezna. Ampak gre za proces v družbi … Kakor koli že – stroka je enotna: vsa cepljenja, ki so dostopna, so varna, učinkovita in potrebna.

- Ste se vi cepili?

Ja, jaz sem se cepil in se cepim proti gripi vsako leto, tudi otroka, pa tudi vse svoje sorodnike sem prepričal. Veste, jaz vidim posledice. Ravno včeraj sem imel na pregledu otroka, ki ga je pripeljala mama, ki je noseča. Povedala je, da je bila zaradi gripe hospitalizirana v začetku februarja. Povedala je, da je razmišljala v smislu, da saj gripa ni nič kaj takega, pa je na koncu pristala v bolnišnici. Na srečo se je vse dobro izteklo, tako za nosečnico kot za otroka. Rekla je, da se bodo naslednjo sezono zagotovo vsi cepili. Škoda, da morajo ljudje doživeti neke slabe izkušnje na svoji koži, da se prepričajo o koristnosti in smotrnosti cepljenja. Če se dobro izteče, je v redu …

- Zelo razširjene so pnevmokokne okužbe.

Pnevmokoki so ene take zanimive bakterije, obdane s sladkorno kapsulo. Odvisno od sestave te kapsule ločimo 90 različnih tipov.

- S tem podatkom ste nas pa zelo pomirili!

Vsi ti tipi niso enako patogeni, niso enako invazivni oziroma nevarni. Večinoma živijo lepo v sožitju na naši nosnožrelni sluznici. Desetina odraslih ima to bakterijo, med otroki pa je ta odstotek višji: bakterijo ima lahko do polovica malčkov, predvsem tisti, ki so vključeni v kolektivna varstva. Ob virusnih okužbah pade odpornost in ta bakterija se razširi po telesu in povzroči številne nevšečnosti. Na primer vnetje ušes, pljučnico, lahko pa pride v kri in povzroči hujše stvari, tudi meningitis, splošno okužbo telesa, ki poteka zelo burno in je pogosto tudi smrtna.

- Kaj pomeni, če se cepimo?

S cepljenjem lahko preprečimo več kot 90 odstotkov pnevmokoknih okužb v Sloveniji.

- Kdo so najbolj ranljive skupine?

Glede na statistične podatke obolevajo mlajši otroci, tja do petega leta starosti, in pa starejši, nad 65 let, ker je njihov imunski sistem že slabši. Pogosto gre tudi za kombinacijo, ki sem jo že omenil, ko bolne vnučke čuvajo dedki in babice. Cepljenje proti pnevmokoknim okužbam imamo v programu od leta 2015 za vse otroke od tretjega meseca naprej.

- Koliko stane to cepljenje?

Nič, cepljenje je brezplačno.

- Je cepljenje obvezno?

Ni in prav zato so tudi številke najbrž bolj nizke. V Sloveniji se cepi nekaj več kot polovica otrok. So pa precejšnje razlike med posameznimi kraji in ambulantami.

- Kako je v vaši ambulanti Kamniku?

V kamniški ambulanti se cepi 95 odstotkov otrok.

- Za koga bi bilo dobro, če bi se cepil?

Vsekakor priporočamo cepljenje vsem otrokom, starejšim od 65. leta, kroničnim srčnim, pljučnim, ledvičnim in sladkornim bolnikom ter vsem z oslabljenim delovanjem imunskega sistema.

- Kaj pomeni, če smo se cepili proti gripi? Smo lahko popolnoma brez skrbi?

Cepivo je učinkovito, seveda pa nobena stvar na tem svetu ni stoodstotna. Še vedno lahko posamezniki zbolijo, predvsem starejši, vendar v veliko blažji obliki, kot če ne bi bili cepljeni. Ogrožena skupina so tudi otroci do starosti treh let, saj se lahko pojavijo zapleti, pa tudi vročinski krči so navadno posledica gripe. Tudi pri pnevmokoknih okužbah je obolenj občutno manj, kar je še posebej pomembno pri otrocih, saj je posledično manjša uporaba antibiotikov. Zadnja leta namreč naraščajo sevi, ki so odporni na antibiotike, zato jih skušamo predpisovati čim bolj racionalno.

- Je bil v vaši družini kdo bolan?

Jaz. Imel sem virusno okužbo.

- Ne gripe?

Ne. Virusnih okužb je 200 različnih vrst in gripa je le ena od njih. Ker je bolj zoprna, imamo zaščito, proti drugim pa ne. No, proti RSV imamo pasivno zaščito. Otroci, ki so prezgodaj rojeni in imajo srčne bolezni, dobivajo v času, ko je sezona teh okužb, zaščito proti virusu RSV. Veliko se dela na cepivu in upam, da bo kmalu uporabno. Komaj čakam to cepivo.

- Koliko časa nas cepiva varujejo?

Injekcija s cepivom proti gripi drži šest mesecev, zato je treba zaščito vsako sezono obnavljati, pri pnevmokoku pa naj bi bila zaščita vseživljenjska.

- Smo pred sezono klopov.

Ja. In pri cepljenju proti klopnemu meningitisu na žalost nismo preveč uspešni. V sosednji Avstriji so nam lahko za zgled – mislim, da je tam dobilo vsaj en odmerek cepiva več kot 80 odstotkov prebivalcev. Staršem vedno povem, da imaš klopa lahko le 15 minut prisesanega, pa te lahko okuži, če imaš smolo. Če torej zboliš, so posledice lahko trajne. Velikokrat vidim, da se, predvsem na vasi, potem ko nekdo zboli, pridejo cepit vsi vaščani. Škoda, da mora biti nekdo žrtev, da se nekaj premakne.

- Koliko se jih pri nas cepi proti klopnemu meningitisu?

Pri nas je precepljenost med 7 in 10 odstotki. Pediatri smo zagnano prepričevali in nekako dosegli, da naj bi se z letošnjim letom začelo cepiti tudi otroke, stare tri leta, in da bi stroške cepljenja pokrila država. To naj bi veljalo tudi za starejše med 45 in 50 letom. Mimogrede – mislim, da bi morala biti vsa cepljenja, ki so na voljo, brezplačna.

- Klopov je vedno več …

S podnebnimi spremembami se meja, kjer so klopi, spreminja in širi. Klop prenaša tudi druge bolezni, ampak proti borelijski okužbi imamo zdravilo, imamo antibiotike, medtem ko pri virusu klopnega meningitisa, če nekdo zboli in ni bil cepljen, lahko le držimo pesti, da bo vse v redu. Neredko se zgodi, da ima nekdo, ki preboli klopni meningitis, še mesece kasneje težave, na primer glavobole, motnje koncentracije. Si predstavljate ubogega šolarja ali šolarko, ki ne more slediti pouku, ker ima motnje koncentracije?

- Kako je s cepljenjem?

Cepljenje poteka v več fazah. Zdaj je pravi čas za prvi odmerek, nato sledi čez mesec dni še drugi in nekako po desetih dnevih po drugem odmerku smo zaščiteni. Sicer se lahko cepite v kateremkoli delu leta, ne zgolj pozimi ali spomladi. Po drugem odmerku je treba iti po letu dni še po tretji odmerek, potem pa so poživitve na 3 do pet let. Vsako leto zaščita namreč pade kvečjemu za kakšen odstotek.

Stranski učinki?

Stranski učinki so blagi, prehodni. Največkrat se nič ne zgodi, sem in tja ima kdo glavobol, drugih težav pa ne opažamo.

- So še kakšna cepiva, ki niso obvezna, pa bi jih priporočili?

V programu neobveznih cepljenj je tudi cepivo proti virusu HPV za dekleta, ko so v šestem razredu osnovne šole. PVHPTo cepivo je prava revolucija, saj preprečuje raka. Ena petina vseh rakov na svetu naj bi bila povzročena z onkogenimi virusi in eden od teh je tudi virus HPV, ki pri ženskah povzroča raka na materničnem vratu.

- Fantov, moških pa ta rak ne napada?

Tudi moški so ogroženi, saj povzroča raka na področju ustno-žrelnega in pa analno- -genitalnega predela. Tudi tu smo pediatri zelo aktivni in smo predlagali cepljenje tudi za fante. Če vemo, da se cepi polovica deklet, potem je dejstvo, da je zaščitena le četrtina populacije.

- Zdravniki ste pogosto povezani z glasbo.

Sam ne igram nobenega instrumenta, zato pa uživam, ko žena sede za klavir, ker zelo dobro igra. Sicer imam zelo širok nabor glasbe, rad pa poslušam italijansko glasbo, na primer Erosa Ramazzottija, tudi filmska glasba mi je všeč … Moram pa reči, da mi velikokrat prija tudi tišina.

- Kaj pa prosti čas in rekreacija?

Nisem zelo športen tip; z družino planinarimo, poleti je aktualno kolo, sicer pa tečem, ko imam čas. Na splošno živimo kar zdravo. Skušam pač živeti tako, kot to priporočam pacientom. Moj moto je sicer zmernost v življenju, nobena skrajnost se mi ne zdi dobra.

- Svoje male paciente v Kamniku, pa tudi v Litiji in Ljubljani, že kar dobro poznate.

Ja, paciente poznam. Konec koncev delam v Kamniku že trinajsto leto in mislim, da smo vzpostavili dober odnos. Mimogrede – v ambulanti ne nosim bele halje, da je kontakt še bolj pristen in sproščen. Veste, tudi če sem kdaj malo slabe volje ali utrujen, me ti otroci navdajo z neko energijo, tako da grem vedno rad v službo. Vesel sem, ko mi prinesejo kakšno risbico, včasih se zgodi tudi kakšen spontan objem teh malčkov. In ta spontanost je nekaj najlepšega. Kot tudi, ko vidiš, da si naredil nekaj dobrega. Ko pridejo v ambulanto tudi takrat, ko so težave prešle, in vidim, da gre fantu ali deklici dobro, sem neizmerno vesel. To je moje plačilo. Vsaka taka zgodba je zame največja zmaga.

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112