Dober občutek na koncu dneva, ker sem pomagala ljudem

apr 28

V osnovni šoli si je Maja Krapež, dr. med., specialistka oftalmologinja, želela postati splošna zdravnica v Čepovanu. »Vem, zakaj,« je povedala, »Miha, naš prijatelj, je tam delal z nalezljivim navdušenjem, pa še sveža jajčka so imeli vedno in kakšno dobro domačo salamo. Zdaj nisem splošna zdravnica, ampak splošna oftalmologinja.

Maja Krapež, dr. med., specialistka oftalmologinja

maja krapez pogovor 1 58Vedno me je zanimalo veliko različnih stvari, zato je bila odločitev za specializacijo težka. V oftalmologiji sem našla točno to: prekrivanje različnih področij medicine, paciente vseh starosti, obeh spolov, običajno sem oftalmologinja za vso družino.

Vsak dan pregledate kar nekaj pacientov – kako ocenjujete, da skrbimo za oči?

Ljudje smo različni, imam pa občutek, da smo za težave z očmi bolj občutljivi. Oko je le oko, rečemo. Ponavadi pa gremo k zdravniku šele, ko je kaj narobe, zaradi nastanka novih težav v zvezi z očmi ali z zdravjem nasploh. Medicina je danes precej reaktivna. Premalo ljudi pa pride na preventivni pregled. Če bolezen odkrijemo zgodaj, je zdravljenje učinkovitejše. Tudi pri družinski obremenjenosti bi morala biti preventiva nujna. Glavkom v družini na primer pomeni večjo verjetnost, da bomo zboleli tudi sami. Kronični pacienti so bolj dosledni, imajo več informacij, kaj vprašajo, bolezen razumejo in se zavedajo pomembnosti rednih pregledov ter bolje skrbijo za svoje oči.

Je problem tudi v tem, da se težave z vidom ne pojavijo na hitro in v večini primerov ne bolijo?

Ja, res je. Običajno vse tegobe pripišemo starosti. Če se težave pojavijo samo na enem očesu, se jih velikokrat dolgo, predolgo ne zavemo, dokler slučajno ne pokrijemo boljšega očesa. Včasih je potem poslabšanje vida nepopravljivo, vid izgubimo za vedno. Če imaš na primer glavkom, to je bolezen, pri kateri pride do okvare očesnega živca, ne opaziš ničesar posebnega, dokler ne izgubiš že velikega dela vidnega polja, recimo 80 odstotkov. Pa še takrat so težave lahko precej nespecifične, lahko imaš na primer težave med vožnjo, ko prideš iz svetlega v predor in potrebuješ več časa, da se adaptiraš na temo. Ali pa ne vidiš predmetov v določenih delih vidnega polja in se kam zaletiš. Ali pa pri starostni degeneraciji rumene pege, ko na začetku lahko opazimo popačenost slike v centru, slabše kontraste. Pri suhi degeneraciji običajno traja kar nekaj let, preden pride do pomembnega poslabšanja vida. Pri vlažni, kjer nastanejo nove žile in oteklina v rumeni pegi, pa se vid poslabša hitro, v nekaj tednih ali mesecih. Če bolezen odkrijemo dovolj zgodaj, lahko vlažno degeneracijo makule z biološkimi zdravili učinkovito zdravimo.

Na katere znake naj bomo pozorni? Če vedno slabše vidimo, je kaj kmalu jasno, v čem je problem … Kaj pa, če imamo rdeče oči, če si jih stalno manemo, ker nas srbijo, če se stalno solzijo …?

Pozorni moramo biti na vse, kar ni več tako, kot je bilo. Če slabše vidimo na daljavo ali bližino, če ne vidimo dela vidnega polja, opazimo motnjave pred očmi, bliskanje, dvojni vid. Če imamo oko rdeče, boleče, nas peče ali srbi, imamo izcedek, občutek peska, spremembe na vekah … Nekatere težave, predvsem sprednjih očesnih delov, pomagajo rešiti družinski zdravniki.

Kaj vse vpliva na dober vid?

Dobro zdravje nasploh. Sredozemska dieta in dobra hidracija. Pomembna je telesna aktivnost zaradi boljše prekrvitve očesa. Če kadimo, imamo večjo možnost za sivo mreno ali nastanek starostne degeneracije makule, poleg tega pa za bolezni srca in ožilja in z njimi povezana očesna obolenja. Pa dovolj dobrega spanja – po dobro prespani noči se zbudimo brez podočnjakov in s spočitimi očmi, saj se oči med spanjem vlažijo in očistijo dražečih delcev.

Dotaknimo se nekaterih trditev, ki jih skušamo upoštevati, pa nikoli ne vemo, ali so resnične: ali drži, da je slabo za oči, če beremo pri slabi svetlobi, je res, da ne smemo za hec škiliti …?

Ja, o očeh kroži veliko mitov, te kar ima, da bi jim verjel. Ampak z dokazi podprta medicina pravi drugače. Tako ne velja, da branje pri slabi svetlobi oči poškoduje. Res pa je, da dobra in pravilna osvetlitev olajša branje in manj utruja oči. Škiljenje je očesna bolezen, lahko pa pogledamo križem, če to želimo. Oko se ob tem nikamor ne zatakne, in ko želimo, lahko spet pogledamo vzporedno. Niti ni res, da pretirana uporaba oči vodi v njihovo izrabo. Z očmi gledamo, temu so namenjene, tako kot je nos namenjen za vohanje. Uporaba očem ne škoduje, pa četudi se trudimo z drobnimi črkami ali natančnimi ročnimi deli. Tudi suhih oči nimamo zato, ker smo v življenju veliko jokali in izjokali vse solze, solz nam zaradi joka ne zmanjka.

Kolikšen je vpliv genetike?

Genetski dejavniki igrajo pomembno vlogo pri številnih očesnih boleznih. Nekatere bolezni so dedne, lahko se pa deduje le nagnjenost k določeni bolezni. Z genetskimi analizami, odkritjem mutacij, zamenjavo genov, se v prihodnosti morda odpirajo nove možnosti za zdravljenje.

Kaj moramo delati, na kaj naj bomo pozorni, da bi čim dalj videli dobro?

Če naj imamo večjo verjetnost, da bi čim dalj videli dobro, moramo živeti zdravo, v vseh pogledih, pomembni so preventivni pregledi. Pri otrocih, ki nam še ne znajo povedati, če je kaj narobe, in pri katerih se vid razvija, moramo biti pravočasni z diagnostiko in terapijo, sicer so lahko spremembe nepopravljive. Ljudje v zrelih letih morajo biti pozorni na vsakršne spremembe v zvezi z vidom ter hoditi tudi na preventivne preglede. Kako pogosto, je odvisno od pridruženih bolezni, dedne obremenjenosti … recimo na eno do dve leti.

Je torej dejstvo, da ima veliko več otrok očala kot pred desetletji, rezultat boljše skrbi in pogostejših pregledov ali je vzrok kje drugje?

Oboje. Z dobrimi sistematskimi pregledi pri pediatru se praviloma odkrije, če otrok slabše vidi, potem pride na pregled in dobi očala. So pa tudi zahteve večje. Videli bi radi perfektno. Seveda pa gremo po drugi strani v nevarno skrajnost z rabo elektronskih naprav, ne samo kar se razvoja vida pri otroku tiče. Dojenčki s telefoni, otroci za jedilno mizo s tablico, najstniki s telefoni v roki, kot da držijo kompas. Otroci bi morali biti več zunaj, na zraku.

Katere so najpogostejše težave bolezni, okvare, poškodbe v zvezi z vidom, ki nas lahko doletijo?

maja krapez pogovor 2 58Če bomo živeli dolgo, je verjetnost, da nas bo doletela katera od očesnih bolezni, kar velika. S starostjo nismo samo bolj modri. Na dedno nagnjenost k določeni bolezni ne moremo vplivati, spet bom poudarila pomen zgodnjega odkrivanja bolezni in izogibanje dejavnikom tveganja. Najpogosteje se srečamo s sivo mreno, glavkomom, starostno degeneracijo rumene pege in diabetično retinopatijo. Pri sivi mreni se zamotni leča, ki jo imamo v očesu. Z operacijo se to lečo odstrani in vstavi umetno lečo. Nemalokrat se zgodi, da gospe po operaciji ugotovijo, da doma ni tako čisto in da so bolj zgubane, kot so bile prej. Glavkom ali zelena mrena je bolezen, pri kateri pride do okvare vidnega živca na mestu, kjer ta izstopa iz očesa. To težavo imata približno dva odstotka ljudi, starejših od 40 let. Starostna degeneracija makule se običajno pojavi po 50. letu, s starostjo narašča. Po 75. letu jo ima 40 odstotkov ljudi. Diabetična retinopatija je najpogostejši pozni zaplet sladkorne bolezni, po 20 letih sladkorne bolezni jo ima skoraj vsak bolnik.

Je siva mrena pogosta?

Siva mrena je pogosta v zrelih letih, imelo naj bi jo okrog 50 odstotkov ljudi, starejših od 75 let. Načeloma je to bolezen starejših, kar pa ne pomeni, da je ne moremo dobiti prej. Lahko je tudi prirojena in jo je treba operirati zelo zgodaj, pri dojenčkih, da se lahko vid sploh začne dobro razvijati. Pogostejša je ob uporabi nekaterih zdravil, s katerimi zdravimo druge bolnikove bolezni, pojavi se tudi v okviru nekaterih očesnih bolezni ali poškodb.

Tudi zaradi visokih cen je vse več takšnih, ki si kar sami v drogeriji izberejo očala z dioptrijo za branje. Je to v redu, kaj svetujete?

Očala, ki jih predpiše oftalmolog, so za vsakega pacienta individualna. Velikokrat imamo na posameznem očesu različno dioptrijo, včasih tudi astigmatizem. Pomembna je medzenična razdalja, kakovost stekel. Moje mnenje je takšno: prav je, da imamo vsaj ena očala, ki so dobra, ustrezna, predpisana in izdelana prav za nas.

Kako je z ozdravljivostjo obolenj, ki vplivajo na vid?

Nekatera so ozdravljiva. Če imamo sivo mreno, je potrebna operacija in sive mrene nimamo več. Druge bolezni pa nosimo s sabo vse življenje, ne moremo jih pozdraviti ali se jih znebiti. Pri glavkomu na primer z ustrezno terapijo poskusimo zmanjšati napredovanje bolezni, ne moremo pa je pozdraviti. Tudi pri suhem očesu je potrebna stalna in vseživljenjska terapija. Pacientu moramo to razložiti tako, da razume, sicer terapijo prekine in nima zaupanja v pravilnost našega početja. Nasploh menim, da je zelo pomembno, da pacient svoje bolezni razume.

Vi dobro vidite?

Letom primerno. Roke imam malo prekratke.

Ali v sončnem vremenu vedno nosite sončna očala?

Vedno.

Na osnovi česa si izberete sončna očala, ko jih kupujete?

Pomembno je, da so okvirji dovolj veliki, da zagotavljajo zaščito tudi s strani. Očalne leče morajo biti kakovostne, zagotavljajo naj UV-zaščito in zaščito pred modro svetlobo. Običajno dobimo poleg očal certifikat, ki to potrjuje. Meni osebno so ljubša tista s plastičnimi okvirji, ker se mi lepše usedejo na nos; nosniki, ki so pogosti pri kovinskih okvirjih, se mi običajno zapletajo v lase, ko si očala dvignem na glavo … Ampak to so kaprice in moda, najbrž niste hoteli vprašati tega. Za zaščito pred soncem sicer niso pomembna samo sončna očala. Ko je sonce visoko na nebu, se mu moramo izogibati, nositi zaščitna oblačila in pokrivala s krajci ter uporabljati zaščitna sredstva.

Na kaj je treba paziti pri očalih z dioptrijo in na kaj pri lečah?

Očala so najstarejši, najenostavnejši in najvarnejši način korigiranja refrakcijskih napak. Pri otrocih je nošenje očal zelo pomembno za razvoj vida in preprečitev slabovidnosti. Kar zamudimo v otroštvu, je pozneje zelo težko, če ne nemogoče popraviti. Poznamo različne vrste očalnih stekel. Enožariščna uporabljamo samo za gledanje na točno določeno razdaljo. Dvožariščna stekla omogočajo pogled na daljavo in bližino. S progresivnimi večžariščnimi stekli pa vidimo na vse razdalje. V zgornjem delu imajo dioptrijo za daljavo, ki se navzdol postopno spreminja v dioptrijo za bližino. Kontaktne leče so dobra zamenjava za očala, dokler gre vse v redu. Večina uporabnikov leč se ne zaveda, da zaradi neustreznega ravnanja z lečami lahko izgubi vid. Česa vse ne vidiš in slišiš. 14-dnevne leče se nosi mesece, čiščenje in higiena sta zelo površna, leče si nekateri navlažijo s slino, z njimi plavajo v bazenu, spijo … Zaradi hudih vnetij roženice se lahko vid okvari za vedno. Tudi če smo prehlajeni ali so oči pordele, leče ne sodijo v oko, takrat si nataknimo očala. In spet, potrebni so redni pregledi pri oftalmologu.

Kdaj ste bili nazadnje na pregledu pri okulistu ali oftalmologu?

Hvala, da ste me opomnili, več kot dve leti sta že mimo. V družini imamo glavkom, torej je skrajni čas za ponovni pregled. Ko si sam v koži pacienta, z odlašanjem pregledov in strahovi, vse bolj razumeš. Pa da kdaj pozabiš vzeti zdravila. Ali daš skrb zase za nekaj časa na stran, ker tvoj bližnji potrebuje tvojo pozornost. Očala si predpisujem sama. Moram priznati, da ima moja starovidnost dodano vrednost, zdaj sem teorijo prenesla v prakso.

Imate kaj časa za konjičke?

Kot vse pridne punce sem igrala klavir, ampak s tem se res ne bi hvalila. S športom si nisem na ti, vsaj ne na tak resen način. V dobri družbi balinam. Se sprehajam ob morju. Berem izjemno rada. Pojem. Plešem. Gledam stare filme. Kaj spečem, da doma lepo diši. Moj najljubši konjiček so bili taborniki. Čeprav v bistvu niso bili konjiček, ampak način življenja. Enkrat tabornik, vedno tabornik.

Raje preživite dopust na morju ali v hribih? Kaj vam je bolj pri srcu?

Morje imam rada pozimi, ko je sivo, ko piha, ko so plaže prazne in so valovi veliki. In hribe poleti, ker dobro spim, če je ponoči hladno. Moje hribolazenje je sicer tudi letom primerno. Če prav pomislim, je kakovost mojega dopusta precej odvisna od sreče pri izboru knjig, ki jih vzamem s seboj. Smo pa radi tudi doma, avgusta je Ljubljana lepa celo Primorki.

Kakšno glasbo poslušate in kateri CD imate v avtomobilu?

V avtomobilu zjutraj poslušam Prvi program Radia Slovenija, všeč mi je, ker govorijo lep jezik in uporabljajo rodilnik. Začnem s poročili ob pol šestih, ko sem na Lomu, je na sporedu Duhovna misel. Rada sem z vsem na tekočem. Glasba je moja velika ljubezen, trenutno se navdušujem nad Robertom Carlosom, Brazilcem z žametnim glasom.

Vam je bilo kdaj žal, da ste se odločili za medicinsko fakulteto?

Ne, ni mi žal. Na koncu dneva imam še vedno dober občutek, ker sem pomagala ljudem. In ne počutim se niti boginja v belem, niti dvoživka.

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112