Odločil sem se, da bom – in tudi sem - vedno zdravil vse, levo in desno

jul 03

Prof. dr. Pavle Košorok, dr. med., specialist splošne kirurgije, je od nekdaj vedel, da bo zdravnik. Sicer je še med študijem najprej mislil, da bo postal pediater, pozneje ga je bolj zanimala interna medicina, na koncu pa kirurgija.

Vpogovor 60 pavle kosorok 1edno je imel pred očmi, da bo lahko le kot najbolje izobražen zdravnik reševal življenja. In jih rešuje. Ali kot se je med pogovorom rahlo nasmehnil in počasi povedal: »Vedno sem rad delal, predvsem pa je bil izziv, če si smrt ogoljufal.«

Dogodek, zaradi katerega se je že zelo zgodaj odločil, da bo zdravnik, pa se je pripetil ob koncu vojne, ko je družina živela v Srbiji: »Moje starše so Nemci preselili v Srbijo takoj po okupaciji. Tam sem se rodil in ko sem imel nekaj mesecev, sem zbolel, imel sem hudo drisko. Takrat ni bilo ne infuzij in ne antibiotikov. Še zdravnika ni bilo, saj so v osvobojenem Valjevu zaprli edinega zdravnika pediatra, in to zato, ker je zdravil vse, ne glede na politiko! Opolnoči so ga vojaki s puškami pripeljali, da me je prišel pogledat, in je rekel – tu ni kaj. Takoj pa je dodal: Ampak so pa nekoga zaprli in mislim, da je njegova žena ravnokar rodila. Sozapornik tega zdravnika je torej napisal listek svoji ženi, Dani, ki bi lahko pomagala, in prišla je. Kljub strahu, da se bo še njen otrok česa nalezel, me je nekajkrat podojila. In ostal sem živ. To je bilo potem zame vedno nekaj posebnega in zapomnil sem si, da če hočeš rešiti življenje, moraš biti zdravnik, po možnosti pediater. No, to je bilo to. Ja, pa še nekaj: odločil sem se za medicino in odločil sem se, da bom – in tudi sem – vedno zdravil vse, levo in desno. Nikoli nisem gledal, kakšen človek je, ampak ali je bolan in kako ga pozdraviti.«

Kako je prišlo do specializacije?

Videl sem, da je interna, ki me je zelo zanimala, zelo kompleksna. Pa sem si rekel: če si kirurg, potem si car: vidiš bolezen, operiraš in pozdraviš. Tako sem pristal na kirurgiji. Moj veliki vzornik je bil prof. Žakelj. Ko sem dobil štipendijo British Councila za študij v Veliki Britaniji, mi je rekel: glejte kolon kirurgijo, široko črevo, to je pri nas zanemarjena stroka. Seveda sem tam oblezel in si ogledal vse, kar se je dalo. Najprej sem bil v Londonu, potem pa sem šel v Leeds k profesorju Golligherju, ki je bil svetovna legenda kolorektalne kirurgije. V Londonu sem se seznanil s povsem novo stroko, enterostomalno terapijo, rehabilitacijo bolnikov po radikalni operaciji danke.

Kaj to pomeni?

To pomeni, da odstranimo vse bolezenske spremembe. Pacienti včasih tega ne razumejo, ampak če jih vprašam: ste že slišali za kakšno gospo, ki so ji »vse ven pobrali«? Je še živa? No, vidite, če vam »vse ven poberemo «, potem imate možnost, da ostanete živi. Pri raku na danki pa je tako, da če »vse ven poberemo«, potem spodaj ne drži več, zato se potem naredi izpeljavo črevesa na trebuhu. Bolnik se neguje z vrečko.

Je tega veliko?

Danes je tega manj, prav zaradi programa Svit in odkrivanja bolezni v zelo zgodnji fazi. S sodobnimi mehanskimi spenjalniki lahko natančno šivamo črevo, tudi globoko v mali medenici, zato je danes marsikdaj možno črevo še povezati in ga ni treba v celoti izrezati.

Priznajte, kirurgi ste nekoliko samosvoje osebnosti. Malo posebni?

Kirurgi, posebni ljudje … Recimo. Veste, kirurgi ne olepšujejo stvari. Ja kaj pa hočeš: takole je in v takšni situaciji je treba narediti tako. Pika!

Ste trmasti?

Trmast … Sem, ja. Ampak če hočeš biti kirurg, se moraš odločati. Ne moreš mečkati. In če imaš veliko znanja, se veliko bolje in hitreje odločaš, zato je pomembno stalno izobraževanje. Z vsemi novostmi moraš biti na tekočem!

Vam je bilo kdaj žal, da ste se odločili tako, kot ste se?

Nikoli mi ni bilo žal, da sem se odločil, kot sem se. Pravzaprav se mi nikoli ni bilo treba odločati, ker sem bil že od zgodbe iz svojega otroštva prepričan, da je biti zdravnik najlepši poklic, in vedno sem rad delal.

Vi ste proktolog?

Veste, proktologija je malo zapostavljena. Malo slabšalni prizvok ima, ker se dela okoli blata, iztrebkov, po drugi strani pa je tudi dejstvo, da kirurgi premalo vedo o vsem tem in raje pošiljajo paciente k nekomu drugemu. In pacienti potem kar potujejo, namesto da bi jih zdravili. Proktologija je veda o zadnjiku, pri zadnjiku pa se vedno lahko pojavi veliko težav.

Katere so najbolj pogoste?

Ena stvar je krvavitev, potem pa so tu še bolečine. Pa seveda še težave z uhajanjem ali z zaprtjem. Srečujemo se tudi z gastroenterološkimi boleznimi, to je s kroničnimi vnetnimi črevesnimi boleznimi. Polovica ljudi ima vsaj enkrat v življenju težave z zadnjikom.

Zakaj?

Dejstvo je, da ljudje vedno dalj živimo, drugo pa je, da se spreminjajo življenjske navade in so ljudje vedno bolj zaprti. Veliko je poklicev, ko ne moreš na stranišče takrat, ko začutiš dražljaj. To odlaganje iztrebljanja je za črevo zelo slabo. Tudi genetika ima pri tem svojo vlogo. Najpomembneje pa je: zelo veliko se da pozdraviti, če odkrijemo pravi čas. Zaprtje je stalna borba, vendar se da pomagati. Tudi glede inkontinence se da veliko narediti ali vsaj bistveno izboljšati, tudi z operacijo.

pogovor 60 pavle kosorok 2Vedno je prisoten strah pred bolečino …

Najbolj enostavna bolečina, ki je tudi precej zoprna, je bolečina ob iztrebljanju pri črevesni razpoki. Če je ne zdravimo temeljito, se lahko vse skupaj vleče zelo dolgo oziroma se ponavlja. Že dolgo imamo namreč nitroglicerinska mazila, ki dobro pomagajo, pa tudi injekcije botoksa, s katerimi začasno ohromimo krč mišice, ki povzroča bolečine. Seveda so še razne druge bolečine, denimo globoka bolečina zaradi ukleščenega živca v mali medenici, s katero se srečujejo urologi, ginekologi in proktologi. Pojavlja se pri popuščanju medeničnega dna, kar opažamo pri starejših, včasih pa tudi pri mlajših kot posledico popuščanja medeničnega dna zaradi nosečnosti ali zaradi porodnih poškodb.

Zelo pogosti so hemoroidi.

Hemoroidi so žilni vozli v zadnjiku, ki omogočajo najbolj fin nadzor izločanja zadnjika (vetrovi). Pri nekaterih ljudeh pride do popuščanja žilne stene, vozli postanejo bolj ohlapni. Pri iztrebljanju posebno tršega blata se ti vozli izrivajo, zaradi tega lahko postanejo bolj krhki in se vnamejo, takrat lahko pride do krvavitev. Pomembno je, da bolnik ob krvavitvi pride na pregled. Škoda je, če se ljudje bojijo pregleda in odlašajo z obiskom zdravnika, ker tako včasih zamudijo najugodnejši čas zdravljenja.

Zakaj?

Razlogi so različni. Eno je negotovost ali bo bolelo, drugi odlašajo, ker jih je sram, tretji pa živijo v strahu, da bo zdravnik kaj odkril. V resnici pa je tako: treba je odkriti, kakšna je težava, čim prej jo odkrijemo, tem prej začnemo zdraviti.

Vendar pregledi rešujejo življenja – kakšen pregled je to, zahteven?

Proktološki pregled je enostaven. Čeprav je praviloma neboleč, je zaradi intimnosti za koga lahko neprijeten.

Kaj pa program SVIT?

Program SVIT je nacionalni program zgodnjega odkrivanja raka širokega črevesa in danke. To je preprost pregled. Pošlješ vzorec, ki ga sam daš na paličico, in počakaš na rezultat, ki ga pošljejo po pošti. Če je rezultat pozitiven, sploh ni rečeno, da je to rak. To je le razlog, da pogledamo črevo bolj natančno. V 10 letih programa je bilo odkritih 20.000 bolnikov, pri katerih so potem pri kolonoskopiji nekaj odkrili in to pozdravili. Od tega je bilo 2800 rakov. Vendar to je bilo 2800 zgodnjih rakov, ki bi se sami razkrili vsaj pol leta kasneje. Ker so bili odkriti veliko prej, je prognoza bistveno boljša. Ostalo so bile spremembe, največkrat polipi, ki tudi krvavijo in ki se sčasoma lahko tudi rakasto spremenijo. Takšne polipe s predrakavimi spremembami lahko odrežemo kar pri kolonoskopiji. Ja, SVIT je zakon.

Vi hodite na preglede programa SVIT?

Redno. Ko sem se začel ukvarjati s koloproktologijo, sem prosil kolege, da so mi naredili proktološki pregled in tudi kolonoskopijo zato, da sem imel izkušnjo iz prve roke, kako je tak pregled videti, in sem lahko bolnikom prepričljivo povedal, da je to preiskava, ki jo lahko prestanejo brez težav.

Je problem odzivnost?

Trenutno je odzivnost na program SVIT več kot 60-odstotna, želim pa si, da bi bila vsaj nekaj nad 70 odstotki. Ampak že zdaj smo v fazi, ko je odkritih veliko zgodnjih rakov, zato je smrtnost veliko manjša.

Torej proktološki pregled ni boleč?

Strah ni upravičen. Tudi če ščipamo po črevesu, to ne boli. Čisto nič. Tudi hemoroidi nič ne bolijo. Problema proktološkega pregleda sta strah, da bi bolelo, in sram. Za bolnika si je treba vzeti čas in ga na tak delikaten pregled pripraviti. Če boste pacientu povedali dva ali tri stavke, mu razložili, kaj je in kaj se bo zgodilo, potem se bo ulegel na mizo in rekel: Kar naredite, kar je treba. Vi že veste. Če pa tega ne boste naredili, se bo ulegel na mizo in bo od strahu otrpnil in čakal, kaj se bo zgodilo. Ko bolnik verjame zdravniku, ko je sproščen, takrat je delo lažje. Pa še nekaj: k pregledu nikogar ne silimo. Zlasti je to res pri bolnikih s hemoroidi. Moj pokojni kolega, profesor Velikonja, od katerega sem se tudi veliko naučil, je vedno rekel, da si moraš hemoroide zaslužiti. Težave nekaj časa trajajo in ko se bolnik odloči, pride. Pri hemoroidih res ni treba nikogar siliti.

Zaslužiti?!

Zagotovo. Najboljši je namreč tisti bolnik, ki pregled kar naprej odlaga in si misli: ne še zdaj. Ko pa se enkrat odloči, si reče: Zakaj nisem tega že zdavnaj naredil?! Proktološki pregled je začetni dogodek, nadaljevanje pa so meritve. Recimo manometrija. Na primer pri inkontinenci se meri pritisk. V črevo vstavimo balonček, ki ga napolnimo z vodo. Tako ugotovimo, koliko je mehanizem za zadrževanje blata še v redu. Zakaj meritve? Zato, ker so vrednosti pri različnih ljudeh ali v različnih fazah bolezni različne. Potem je tu ultrazvok. Takšno je denimo popuščanje medeničnega dna – danka je zaradi napenjanja raztegnjena in dokler ne opravimo pregleda, tega ne vemo. Pacienti imajo občutek, da se niso do konca izpraznili, zato jim včasih predpišejo odvajala, kar pa je hudo narobe. Dober zdravnik bo na ultrazvoku takoj videl, kaj je narobe.

Kako delovati, ravnati preventivno?

Pomembno je redno odvajanje in da odvajanja ne odlagate. Z blatom se namreč izločajo tudi strupi, ki jih izločajo jetra. Jetrni izločki se pomešajo z blatom, strupi iz ledvic pa se izločijo z urinom. Zato je zelo pomembno, da redno odvajamo. Redno odvajanje so pravilne odvajalne navade in tudi pravilna, balastna prehrana, bogata z vlakninami.

Kaj storiti, ko je kaj narobe?

Predvsem ko opazimo kri, je treba k zdravniku. Ne odlašajmo s pregledom! Večinoma gre za hemoroide. V zgodnji fazi hemoroidov naredimo podvezavo vozla z elastično ligaturo tako, da ta del odmre in odpade.

So bolezni geografsko pogojene?

So. Zlasti kronične črevesne bolezni. V Evropi in Severni Ameriki je tega nekoliko več. Tako je: ko se prehranske navade spreminjajo pri populacijah, ki so se ekonomsko okrepile, ko začnejo več in bolje jesti ali pa se spremenijo življenjske navade, se ta trend poveča. Danes se premalo gibljemo, doma ljudje posedajo pred televizorjem. Tudi nekateri poklici so takšni, ko ni mogoče na stran, ko pride dražljaj, na primer šoferji, bančni uslužbenci, blagajničarke.

Zakaj ste šli na svoje?

To je bilo v zraku po osamosvojitvi. Jaz sem že prej želel uvesti kakšno novost, pa so me navadno zavrnili. Veste, jaz bi vse to, kar delam, delal za navadno plačo v UKC, samo če bi mi omogočili, da bi se lahko razvijal. Ampak ker to ni bilo mogoče, pač nisem mogel. Po osamosvojitvi se je ponudila možnost, da si lahko poskusil s samostojnim delom. In sem si rekel, pa poskusimo. Nismo imeli ne denarja in ne opreme. Začeli smo zelo skromno, z ambulanto v opuščeni ambulanti Litostroja. Kolega ginekolog mi je povedal, da imajo tam še prostor, in moram reči, da sva lepo sodelovala in se dopolnjevala. Recimo, ko je rak maternice preraščal na črevo.

Danes pa ste, lahko rečemo, sinonim za uspešno zdravljenje na svojem področju. Če delaš strpno …

Denar sem vedno puščal v firmi in tako smo se potem lahko tudi razvijali. No, potem smo prišli do prostorov na tej lokaciji, kjer smo zdaj, in moram reči, da smo zadovoljni.

Na kaj ste najbolj ponosni?

Delo se samo hvali. In z delom smo si pridobili zaupanje tako kolegov kot naših bolnikov. Letos praznujemo petindvajsetletnico in v tem času smo v resnici vzpostavili visok standard obravnave, dela in zdravljenja. Imamo zelo dobre izkušnje in sčasoma smo se začeli lotevati tudi stvari, ki jih prej nismo mogli delati ali se jih drugje niso upali lotiti.

pogovor 60 pavle kosorok 3

Prihodnost in načrti?

Urejamo prostore za paciente, da bodo lahko odležali pri nas. To bo pomemben mejnik. To nam bo omogočilo, da bomo lahko zdravili zahtevnejše bolezni, spuščeno medenično dno, vse, česar do zdaj ne moremo. Rak širokega črevesa postaja po pogostosti drugi rak, vendar je prognostično zelo dober, če lahko tako rečem. Tu nas čaka še veliko dela, dobrega dela. Profesionalno zadovoljstvo: zgodaj odkriti rak, dobra operacija in velika možnost preživetja. Veste, nisem šel med zasebnike, da bi ogromno zaslužil. Saj jaz nisem premožen, ker smo vse zasluženo vlagali nazaj v posel. Tega, kar na tem svetu zaslužimo, ne bomo nikamor odnesli s seboj. Lepo pa je videti, da si se v življenju pravilno odločal in pomagal veliko ljudem.

Niste premožni, imate pa drugačno bogastvo …

Ja, bogastvo je v znanju, bogastvo je v volji, da se nekaj naredi. In če bomo ohranjali to kakovost dela, kot jo imamo zdaj, bodo lahko vsi imeli nekaj od tega.

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112