Vsak bolnik ima svojo zgodbo, ki jo piše življenje

jul 29

O tem, da bo zdravnica, se je dr. Alenka Horvat Ledinek, dr. med., specialistka nevrologije, odločala že v osnovni šoli. Pot do Medicinske fakultete ni bila lahka, potrebne je bilo veliko volje in vztrajnosti.

pogovor alenka horvat ledinek 1Je bil zdravnik kdo v družini, da vas je ta poklic pritegnil?

V ožji družini ni nihče zdravnik. Odločitev o poklicu je bila izključno moja, moram pa poudariti, da so mi starši stali ob strani in me pri tej odločitvi seveda podpirali.

Velikokrat so specializacije precej naključne …

Po končanem študiju je bilo tako, da smo po strokovnem izpitu pravzaprav iskali svoje mesto – kam pa zdaj. In res, povsem naključno se je na Nevrološki kliniki odprlo mesto specializacije iz nevrologije.

Vam je bilo kdaj žal, da se je po naključju odprlo prav to prosto mesto?

Ne, saj je nevrologija je zelo kompleksna veja medicine in zahteva dobro povezovanje med anatomijo, fiziologijo in razumevanjem mehanizmov bolezni tako osrednjega kot perifernega živčevja.

Ste vodja Centra za multiplo sklerozo na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana. Vas zgodbe bolnikov z multiplo sklerozo spremljajo tudi po službi?

Vsak bolnik ima svojo zgodbo, ki jo piše življenje. Trudim se čim bolj spoznati bolnika, tako njegovo osebnost kot tudi okolje, v katerem živi. Kajti le tako lahko bolniku pomagaš ne samo pri sprejemanju bolezni, temveč tudi v procesu zdravljenja in izbire zdravila. Seveda ni vedno vse tako enostavno, so vzponi in padci.

Koliko bolnikov je v Sloveniji?

Predvidevamo, da jih je med 3100 in 3500.

Kaj povzroča bolezen?

Multipla skleroza (MS) je kronična, avtoimunska, vnetna in demielinizacijska bolezen osrednjega živčevja, neznane etiologije, za katero najpogosteje obolevajo ljudje med dvajsetim in štiridesetim letom. Dejstvo je, da ženske zbolijo pogosteje kot moški. Natančen vzrok bolezni ni znan. Dejavnikov, ki vplivajo na obolevnost za MS, je več: zemljepisna širina, genetski dejavniki, spol, starost, rasa, virusi in preseljevanje .

Imamo presejalne teste SVIT pa DORA … Obstaja test za multiplo sklerozo?

Enostavnega testa za potrditev diagnoze multiple skleroze ni. Diagnozo postavimo na podlagi anamneze, nevrološkega pregleda in preiskav: slikanja z magnetno resonanco, preiskave možganske tekočine, likvorja in izvabljenih potencialov.

pogovor alenka horvat ledinek 2Kaj nas lahko navede na misel, da bolehamo za multiplo sklerozo?

Simptomi bolezni so zelo raznoliki, lahko se kaže z motnjo vida na enem očesu. Bolnik lahko vidi megleno, slabše zaznava barve in pri premikih zrkla čuti bolečino. Začetni simptom je lahko tudi mravljinčenje, ki se začne v stopalih in se po spodnjih okončinah razširi do sredine trupa. Lahko se pojavijo ohromitve, motnje ravnotežja, nespretnost gibov, motnje mokrenja, zelo pogosta pa je tudi povečana utrudljivost.

Se to pojavi na hitro?

Simptomi bolezni se razvijajo postopoma, v nekaj dneh.

Če slabše vidimo, gremo k oftalmologu in ne pomislimo na multiplo sklerozo …

Bolniki se obrnejo k oftalmologu predvsem zaradi meglenega vida in izgube barvnega vida. Oftalmolog je tisti, ki pomisli na vnetje vidnega živca in v sodelovanju z nevrologi izpelje diagnostiko v smeri multiple skleroze. Vsako vnetje vidnega živca še ne pomeni multiple skleroze.

Potem je treba bolniku povedati, da ima multiplo sklerozo …

Ko se pogovarjamo o bolezni, je za bolnike strašljivo predvsem to, da gre za kronično bolezen in da je kljub napredku v medicini še vedno neozdravljiva. Na žalost bolezen povezujejo z invalidskim vozičkom in nemalokrat je potrebnega veliko napora, da jih prepričamo o nasprotnem. Pri sprejemanju bolezni je pomembno sodelovanje ne samo bolnika, temveč tudi njihovih bližnjih. Pogosto se obrnemo tudi po pomoč k psihologu.

Kot pri vsaki bolezni je tudi tu zagotovo pomembno zgodnje odkritje obolelosti.

Seveda, saj z zgodnjo diagnozo in zdravljenjem lahko pomembno upočasnimo napredovanje bolezni in prispevamo k boljši kakovosti življenja.

Kako je z zdravljenjem?

Kot sem že omenila, je bolezen neozdravljiva, imamo pa zdravila, s katerimi lahko upočasnimo napredovanje. Govorimo o imunomodulatornem zdravljenju. Nič manj pomembno pa ni zdravljenje različnih simptomov bolezni, kot so utrudljivost, spastičnost, motnje mokrenja in še bi lahko naštevali. Zelo pomembna je tudi nevrorehabilitacija, ki bolniku pomaga zaživeti z določeno stopnjo funkcionalne prizadetosti v domačem okolju.

Kdaj se bolezen pojavi?

Najpogosteje se pojavi med 20. in 40. letom, pogosteje zbolijo ženske kot moški.

Kaj pa vitamin D?

Pogostnost obolevanja za multiplo sklerozo narašča z oddaljenostjo od ekvatorja in je pogostejša v severnih deželah. Zadnja leta si raziskovalci ta pojav razlagajo z manjšo izpostavljenostjo soncu na severu in posledično nižjimi serumskimi ravnmi vitamina D, ki naj bi imel zaščitno vlogo pri nastanku MS.

Kako je s konopljo?

Za zdravljenje z medicinsko konopljo se odločamo v primeru bolečine, ki je ne moremo obvladati z drugimi zdravili, in pa v primeru hude spastičnosti.

pogovor alenka horvat ledinek 3Kako je z dednostjo?

MS je genetsko zelo kompleksna bolezen. Vlogo genetske komponente pri nastanku MS najlažje prikažemo s povečanjem pojavnosti MS med sorodniki. V družinah z MS je obolevnost od deset- do petdesetkrat večja v primerjavi s preostalim prebivalstvom. Za MS zbolita oba enojajčna dvojčka v 20–30 odstotkih primerov, oba dvojajčna pa le v približno dveh odstotkih primerov.

Kako poteka zdravljenje?

Če govorimo o zdravljenju z zdravili, ki upočasnijo bolezen, naredimo načrt zdravljenja, pri čemer upoštevamo simptome bolezni, aktivnost bolezni na magnetnoresonančnem slikanju in tudi pridružene bolezni. V proces odločanja o zdravljenju vključimo tudi bolnika in ga seznanimo tako z načinom zdravljenja kot z neželenimi učinki, ki jih zdravljenje prinaša.

Je učinkovitost zdravil povezana z neželenimi učinki?

Ja, obstaja razmerje med učinkovitostjo zdravil in neželenimi učinki. Zdravila lahko razdelimo v zdravila prvega, drugega in tretjega reda prav glede na učinkovitost in glede na stranske učinke. Zdravila prvega reda so tista, ki so srednje učinkovita in razmeroma varna glede stranskih učinkov. Zdravila drugega reda so bolj učinkovita, imajo pa zato več neželenih učinkov. Potrebno je skrbno spremljanje tako neželenih učinkov kot tudi uspešnosti zdravljenja. V primeru neobvladljivih neželenih učinkov ali neodzivnosti na zdravljenje se odločimo za zamenjavo zdravil.

Smo glede zdravljenja torej lahko optimistični?

Seveda, danes imamo na voljo veliko različnih zdravil, ki nam omogočajo zelo individualen pristop do zdravljenja.

Kako bolezen vpliva na nosečnost?

Nosečnost nima negativnega vpliva na potek multiple skleroze. Raziskave so pokazale, da le 10 odstotkov bolnic z MS utrpi zagon bolezni med nosečnostjo. Po porodu se verjetnost zagona bolezni poveča in ga lahko pričakujemo pri 30 odstotkih bolnic z MS. Če pride do poslabšanja, se to zgodi po porodu. Tveganje, da bo prišlo do poslabšanja, pa je odvisno od tega, kako aktivna je bila bolezen pred nosečnostjo. Če ni bilo težav prej, jih tudi po porodu ni pričakovati. Danes se mladi kar odločajo za družino in prav je tako.

Zdravila so slovenskim bolnikom torej na razpolago. Ampak vse ni rožnato …

V naši državi imamo na voljo vsa zdravila za zdravljenje multiple skleroze. Vendar obravnava bolnika z multiplo sklerozo mora biti celostna, vključujoč ne samo zdravnika, temveč tudi psihologa, delovnega terapevta, fizioterapevta, dietetika, logopeda, medicinsko sestro …

Naštetih timov je v naši državi premalo in lahko zagotovimo kompleksno obravnavo le majhni skupini bolnikov. V državi imamo samo en rehabilitacijski center, URI Soča, z dolgimi čakalnimi dobami za sprejem in kompleksno rehabilitacijo.

Veliko bi bilo treba narediti na strani delodajalcev, ki nimajo posluha za mlade z diagnozo multiple skleroze, saj bi nekateri lahko z majhnimi prilagoditvami na delovnem mestu bolniku omogočali zaposlitev, s tem samostojnost v življenju ter večjo samozavest in zadovoljstvo.

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112