Na spletni strani NIJZ (www.nijz.si) so zbrane in se sproti posodabljajo vse informacije v zvezi s SARS-CoV-2 (COVID-19) https://www.nijz.si/sl/koronavirus-2019-ncov

Ljubezen do žil je prišla že zgodaj

mar 02

Gost meseca je tokrat asist. dr. Matjaž Vrtovec, dr. med., specialist radiolog, EBIR.

Vsekakor je treba najprej pojasniti, kaj pomeni interventni radiolog.

pogovor 67 1 Matjaz Vrtovec»To pomeni, da sem po osnovni specializaciji radiolog. Obstaja pa znotraj radiologije invazivnejša veja te izjemno zanimive in lepe specialnosti – interventna radiologija. V strokovnih krogih je interventna radiologija prepoznavna in čvrsto zasidrana, sicer pa je nekoliko stran od oči javnosti. Je veda, ki se ukvarja s posegi, ki so vodeni s pomočjo rentgena in so po pravilu manj invazivni, elegantnejši od primerljivih klasičnih kirurških posegov. Interventni poseg se torej izvede tako, da se v telo pacienta pride skozi minimalni vstopni rez, nato pa zdravnik interventni radiolog ves poseg izvaja in nadzoruje s pomočjo presvetljevanja pacienta z rentgenskimi žarki in na ta način ustvarjene »žive slike« na monitorjih nad operacijsko mizo. V nekaterih primerih se za vodenje posega uporabi tudi drugo slikovno tehnologijo, na primer ultrazvok, in celo računalniško tomografijo ali magnetno resonanco.

Pogovarjava pa se na Dermatovenerološki kliniki – zakaj?

Ker je tu težišče mojega dela in tudi večino posegov opravim tukaj. Na kliniki sem se v letu 2018 tudi redno zaposlil in z letom 2019 začel specializirati še področje dermatovenerologije.

V središču pozornosti pa so vene?

Vedno so me zelo zanimale vene. Na področju arterij je tehnologija že precej razvita, endovaskularni posegi se na področju arterij izvajajo že več kot 50 let, venski sistem pa je nekoliko mlajše področje. Perkutane posege na venah se je sicer izvajalo že v preteklosti, ampak pravi razcvet znanja o venah in tehnični razvoj venskih perkutanih posegov se dogaja pravzaprav šele v zadnjih letih.

Še vedno sva pri nenavadni poti, ki vas je pripeljala do Dermatovenerološke klinike …

Veste, perkutane posege na venah pri dializnih pacientih, pacientih z težavami na centralnih venah … smo interventni radiologi že v preteklosti kar pogosto izvajali. Pacienti z neko težavo na venskem sistemu nog pa so do nas interventnih radiologov prišli nekoliko težje. Se pravi, ko splošni zdravnik pri nekom postavi sum, da bi lahko šlo za težave z venskim sistemom nog ali pa da je potreben določen poseg ali vsaj nadaljnja diagnostika, takega pacienta običajno najprej pošlje do dermatologa. Tako sem s kolegi dermatologi začel sodelovati iz želje, da se »približam« pacientom in tudi patologiji, ki me je zanimala.

Ste sami predlagali sodelovanje?

Tako je. Pred leti sem se namreč odpravil do vodstva dermatološke klinike s predlogom, da bi začeli skupen projekt oziroma da bi na dermatološki kliniki skupaj vpeljali perkutano, malo invazivno operativo povrhnjega venskega sistema – vrsto posegov, ki se jih na Dermatovenerološki kliniki in v UKC Ljubljana nasploh pred tem ni opravljalo. V predstojnici klinike prim. dr. Tanji Planinšek Ručigaj, dr. med., specialistki dermatologinji, višji svetnici, sem našel odličnega sogovornika, ki je z veliko zavzetostjo in navdušenjem podprla in vodila ta prizadevanja. Tako smo skozi številne priprave, izobraževanja, organizacijske aktivnosti, v katerih je že skoraj od začetka sodelovala tudi kolegica asist. Aleksandra Bergant Suhodolčan, dr. med., v redno delo na kliniki vpeljali endovensko zdravljenje povrhnje venske insuficience. Neprecenljive v teh naporih so ves čas bile medicinske sestre: pri uvajanju endovenskih posegov je pri inštrumentiranju najprej pomagala inštrumentarka kateterskega laboratorija Klinike za žilne bolezni Ljubica Bavec. Nato pa so za delo več kot kakovostno poprijele inštrumentarke Dermatovenerološke klinike: predvsem DMS Mojca Vreček, DMS Mira Oražem, v logistiki in organizaciji je nepogrešljiva mag. Franka Kulaš, pa glavna sestra klinike in mnogi drugi.

V bistvu sta torej dve možnosti: da pridejo pacienti s krčnimi žilami v roke kirurgom ali interventnim radiologom?

V resnici so možne tri rešitve, tri poti. Ena je povsem konservativna, ki ima tudi lepe uspehe, in sicer kompresijska terapija – redno nošenje povojev ali kompresijskih nogavic, ki zelo dobro nadzorujejo stanje, ga pa ne pozdravijo. Od tod naprej je možen ali klasičen kirurški pristop, ko žilni kirurg žilo izvleče s kirurškim posegom, ali pa endovensko zdravljenje.

So venske težave sicer pogoste?

Te so zelo pogoste. V populaciji je 30–40 odstotkov ljudi, ki imajo težave s krčnimi žilami.

Kaj je vzrok?

Po današnjem vedenju je vzrok za nastanek teh krčnih žil predvsem genetski. Torej vzrok teh težav s seboj na svet prinesemo že ob rojstvu. Je pa res, da nekateri faktorji okolja k nastanku krčnih žil pripomorejo.

Kaj vse vpliva?

Do razvoja krčnih žil lahko pride prej, če je človek pretežek, pripomore pa recimo še življenjski stil in narava dela – stoječe ali sedeče delo. Sprožilni faktor je pri ženskah pogosto nosečnost. Potem vpliva tudi pogosta, redna izpostavljenost vročini, recimo v savni ali pa v vroči vodi v toplicah.

To vpliva?

Ja, to pripomore. Pacienti sami povejo in to je tudi ena prvih stvari, ki jih pacienti v ambulanti navedejo, da je poleti stanje slabše. Ko so zunanje temperature višje, so tudi njihove težave večje.

Govorijo, da ni zdravo sedeti s prekrižanimi nogami …

Vsekakor vpliva sedenje, že samo sedenje ali pa stoječe delo. Deluje namreč fizika, preprosto.

Nekateri se temu ne morejo izogniti, kako naj ravnajo?

Zelo dober ukrep je kompresijska terapija. Poglejte, tudi sam upoštevam preventivne nasvete (smeh): danes sem bil ves dan v operacijski dvorani, zato nosim kompresijske dokolenke. Ali pomaga? Če začne človek preventivne ukrepe izvajati in uporabljati ustrezne pripomočke, lahko kar dobro prepreči ali pa vsaj opazno upočasni nastanek težav. Življenjski slog, narava dela sta zelo pomembna …

Obstajajo številne kreme, mazila …

Lokalni pripravki za nanos na kožo lahko olajšajo simptome, niso pa zdravilo, ki bi težavo pozdravilo. Nekaterim to zelo ustreza, je pa verjetno res, da je učinek v dokajšnji meri psihološki.

Je odvisno od spola?

Je, in ženske so nekoliko bolj izpostavljene težavam z venami, moški malo manj.

Kaj pa starost?

S starostjo se obolevnost povečuje. Ker se preprosto tudi okoljski faktorji začnejo nabirati in seštevati, lahko pa se varice pri nekom, ki ima izrazitejšo genetsko predispozicijo, pojavijo že zelo zgodaj.

Kaj to pomeni?

To pomeni tudi pred dvajsetim letom starosti. Sicer to ni zelo pogosto, se pa zgodi. Prej smo omenjali okoljske faktorje – pri ženskah je močan faktor, ki pospeši ali celo sproži nastanek teh težav, nosečnost. Ženske povedo, da so v nosečnosti prvič opazile te krčne žile ali pa, da so te krčne žile, ki prej niso bile moteče, po porodu postale moteče.

Žile povezujemo, tako na hitro, bolj z estetiko.

Končno stanje venske insuficience, kot ga bom opisal – torej rane –, dandanes sicer vidimo redkeje kot v preteklosti. Ampak če se venske insuficience ne zdravi oziroma vzdržuje stanje vsaj na konservativen način, se pravi z neko kompresijsko terapijo, se stanje sčasoma zanesljivo slabša. Kronični zapleti, tisti, ki se pojavijo čez leta, pa so precej neprijetni, obremenjujoči tudi za splošno zdravstveno stanje pacienta. Najprej se spremenijo koža in druga tkiva goleni ter stopala, okončine so konstantno otekle. Na začetku je seveda tako, da ko počivamo, ko noge dvignemo, ta oteklina uplahne, sčasoma pa otekline postanejo stalne. Zaradi tega se vsa tkiva v okolici, predvsem pod kolenom, spremenijo, spremeni se pigmentacija kože, koža se stanjša in postane temnejša, vse do vijoličnih odtenkov. In na koncu se odprejo rane.

Kako je z bolečino?

Vse te težave so že od samega začetka povezane z določenimi bolečinami, občutkom težkih nog, občutkom nabitih nog, utrujenih in nemirnih nog, tudi nočnimi krči. Kri v venah nog zastaja …

Kaj se dogaja v žilah, v venah?

Vene so tiste žile, ki odvajajo kri iz vseh telesnih tkiv iz periferije telesa nazaj proti srcu. In v venah spodnjih okončin so posejane zaklopke, ki delujejo, če se izrazim v strojniškem jeziku, kot protipovratni ventili. Se pravi: v smeri proti srcu normalno delujoča venska zaklopka kri prepušča, v nasprotni smeri pa ne. Pri venski insuficienci pa »ventili« ne delujejo več oziroma ne delujejo pravilno. To v končni fazi pomeni povišan venski tlak, najbolj izrazito na od srca najbolj oddaljenih delih spodnjih okončin. Ta konstantno povišan tlak v veni se potem preseli tudi v tkivo ob veni in to potem povzroča tisto, o čemer sem govoril prej: otekline, spremembe kože in podkožja, koža se stanjša in spremeni barvo. V končni fazi je ta propad tkiv tolikšen, da se odpre rana, ulkus.

Kako te rane, oziroma ulkuse, zdravimo?

Hmm. Te rane so zelo trdovratne za zdravljenje, pogosto so vnete in brez zdravljenja osnovnega razloga, brez – če je to potrebno – optimizacije arterijske prekrvitve ter zaprtja dovodnih ven, ki so prek kaskade negativnih dogodkov to stanje povzročile, je lahko tudi zelo dolgotrajno in »optimalno« konservativno zdravljenje ulkusa brez pravega učinka.

Kaj pomeni dolgotrajno?

V nekaterih primerih je ta dolgotrajnost res dolga: v preteklem letu smo na primer z endovenskim posegom zdravili in seveda tudi pozdravili pacienta, pri katerem je ulkus na goleni vztrajal 22 let. Z vsemi težavami in z vsemi negativnimi posledicami na kakovost življenja.

Kdaj je treba takoj do zdravnika?

Če so vidne varice, če po nogah vidite spremembe, če vam žilice hitro pokajo, če se po nogah v podkožju pojavljajo žilice in žile različnih kalibrov, od malih, ki jim rečemo pajkaste, do tistih večjih; če veste, da so v družini že prejšnje generacije imele krčne žile in če začnete sami opažati določene težave – občutek težkih, nemirnih nog, otekanje gležnjev in goleni in če vas zbujajo nočni krči, je zanesljivo čas za obisk zdravnika.

Koliko pacientov pride do vas?

V našem centru opravimo na leto okrog 300 posegov.

Opravite? Koliko pa vas je?

Kot prvi operater za zdaj operiram sam, imam pa kolege, ki zavzeto asistirajo. Z veseljem povem, da je trenutna generacija specializantov bogata, na kliniko pa prihaja še mlad specializant, ki ga področje posebno zanima.

Tristo posegov! Imate sploh kaj prostega časa?

Prosti čas … Tu je bil potreben premik v glavi. Očitno pa znamenito srečanje z abrahamom, to je bilo lani, res povzroči določene premike tudi v razmišljanju in moram reči, da se mi v zadnjem času pogosteje zgodi, da znam najti čas tudi zase. Hčerki sta tako rekoč odrasli in dopustov oziroma počitnic ne preživljamo več skupaj, se pa še vedno rad in pogosto srečam z njima na prijetni večerji, zborovskem koncertu ali pa družinskem popoldnevu na Primorskem … Rad gorsko kolesarim, planinarim, poleti poiščem kakšen senčen kotiček na morju.

Kdaj je prišla ljubezen do žil?

Pravzaprav se je to zgodilo že takoj, ko sem začel specializacijo iz rentgenologije. Malo je bila moja želja, da se usmerim bolj v invazivni del radiologije, se pravi v interventno radiologijo, malo pa so to iskro prepoznali tudi moji takratni mentorji in nadrejeni, ki so me v to dodatno usmerili. To je bil takrat profesor Miloš Šurlan, še pred njim, že v študentskih letih pa je name velik vtis naredil tudi naš mednarodno prepoznaven interventni radiolog prof. Dušan Pavčnik. Že kot mlad specializant sem interventno radiologijo posvojil in se veliko naučil od kolegov, ki jih spoštujem in s katerimi še dandanes z veseljem sodelujem – primarijem Tomažem Ključevškom, dr. Stankovičem, dr. Berdenom in drugimi; predvsem pa je ta ljubezen in strokovna ekspertiza zrasla iz sodelovanja z omenjenimi kolegi.

Lahko rečem, da ste interventni radiologi neka nežna oblika kirurgov?

Ha, zanimivo. Če nas že imenujete kirurgi, smo zagotovo elegantni kirurgi. (smeh) Interventna radiologija je veda, ki se hitro razvija, diagnostične modalnosti se zelo razvijajo in interventna radiologija z njimi.

Omenili ste žice. Kako dolge so?

Razpon dolžin in sestave vsega interventnega materiala (stentov, spiral, zapiral, balonov, katetrov …) in tudi žic je zelo velik in raznolik. In žice so lahko zelo dolge: tudi daljše od treh metrov. Zakaj take dolžine? Lahko se vstopi v žilo na enem mestu v dimljah, pa se gre potem z žico v drugo nogo, v žile vratu – po žilnem sistemu, kot po vodovodnem omrežju. Ali pa je vstopno mesto v arterijo za zapestjem – ta pristop kardiologi pogosto uporabljajo – popravlja in stentira pa se koronarno arterijo ob srcu.

Katera so najpogostejša posredovanja, preprečevanja krvavitev?

Če imamo opravek s krvavitvijo, se to najbolj pogosto zgodi nekje v prebavnem sistemu. Takrat tisto žilo želimo čim bolj selektivno embolizirati. Se pravi, da želimo zapreti žilo čim bolj blizu mestu, kjer krvavi.

Je oprema, s katero delate, stara, sodobna, primerljiva z opremo v primerljivih državah?

Ta oprema, ki jo uporabljam pri operacijah na dermatologiji, je dokaj nova. Z ultrazvočno aparaturo smo se posodobili pred kakšnim letom, tako da je naprava popolnoma na ravni tistega, kar potrebujem. Naj povem tudi, da uporabljamo praktično vse modalnosti, ki so na trgu: endovenski laser, radiofrekvenčno ablacijo, v preteklosti smo uporabljali, pa smo žal prenehali, ker je proizvajalec prenehal delovati, aparaturo za endovensko ablacijo z vodno paro.

Z vodno paro?

Ja, neke vrste kuhanje žilne stene v sopari je to. (smeh) Uporabljamo tudi vse tipe kemične ablacije, se pravi kemično ablacijo prek katetra, mehano-kemično ablacijo z vrtečim se katetrom … Insuficientne vene zapiramo in lepimo tudi s pomočjo posebnega cianoakrilatnega lepila, pričakujemo pa, da v kratkem na kliniko dobimo aparaturo, agregat, ki za endovensko ablacijo uporablja mikrovalove, kar je novost. Bomo eden redkih venskih centrov s to tehnologijo znotraj Evropske unije.

Ste vedno želeli postati zdravnik?

Vedno je bila to moja želja. Kot srednješolec si sicer še nisem čisto verjel, da sem te poti sposoben – vendar pa je samozavest dovolj zrasla že ob začetku študija in z vsakim letom v medicini ob svojem delu bolj uživam. Moram reči, da sem s svojim poklicem in s svojim delom zelo zadovoljen in profesionalno ne bi želel početi česa drugega. Ne. Ne bi želel početi česa drugega.

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112