ALERGIJE, težava sodobnega sveta

apr 15

O alergiji govorimo, kadar se imunski sistem pretirano odzove na sicer neškodljive snovi, ko torej z burnim vnetjem brani organizem pred snovmi, ki ga ne ogrožajo. Te snovi imenujemo alergeni.

V organizem lahko alergene vnesemo skozi dihala ali usta, lahko pridejo v stik s kožo ali očmi, lahko pa so vneseni neposredno v krvni obtok ob pikih žuželk ali infuzijah zdravil.
Alergijo lahko sproži veliko različnih snovi. Inhalacijske alergene vdihnemo in povzročajo težave z dihali, zaradi odlaganja na očesno sluznico pa lahko tudi vnetje oči. Sezonski inhalacijski alergeni se v zraku pojavljajo le v času cvetenja vetrocvetk, to so pelodi dreves, trav in plevelov.

Celoletni alergeni so prisotni vse leto, med najpogostejšimi pa hišna pršica, izločki domačih živali na dlaki in perju ter plesni. Prehranske alergene vnesemo v organizem z zaužitjem skozi prebavila. Med najpogostejšimi so mleko, jajca, arašidi, žita, soja, oreški, ribe, raki in mehkužci.

Alergijske reakcije so lahko omejene na posamezne organe, to je na kožo, sluznice, oči, dihala in prebavila, ali pa se pojavljajo na več organih hkrati. Najhujša burna oblika alergije, ki prizadene vse telo, je življenje ogrožajoča anafilaktična reakcija. Med najpogostejšimi alergijskimi boleznimi so seneni nahod oziroma alergijski rinitis, atopijski dermatitis in alergijska astma. V tem času je najbolj aktualen seneni nahod, saj smo v obdobju cvetenja dreves. Značilni simptomi in znaki bolezni so solzenje in srbenje oči, srbenje nosu, kihanje, voden izcedek iz nosu in zamašen nos. Velikokrat se senenemu nahodu pridruži tudi alergijsko vnetje očesne veznice (alergijski konjunktivitis), ki se kaže s srbečimi in pordelimi očmi ter solzenjem.

Ukrepi, ki pomagajo preprečevati ali vsaj lajšati težave, značilne za seneni nahod, so omejitev zadrževanja na prostem med največjo dnevno koncentracijo peloda, ki povzroča alergijo, zračenje stanovanja zgodaj zjutraj, ko je koncentracija peloda najmanjša, redno spiranje nosne sluznice s fiziološko raztopino, kar vsaj deloma odstrani pelod s sluznice, in zdravljenje z zdravili antihistaminiki ali protivnetnimi kortikosteroidnimi nosnimi pršili.

Doc. dr. Liljana Mervic

dr. med., specialistka dermatovenerologije, dermatološka ambulanta Klinike Doktor 24

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112