Atopijski dermatitis - kronična srbeča kožna bolezen

maj 03

Atopijski dermatitis je kronična srbeča vnetna kožna bolezen, ki se pojavlja v vseh starostnih obdobjih, pri dojenčkih, majhnih otrocih, mladostnikih in tudi odraslih. Ima jo 15 do 20 odstotkov ljudi v razvitem svetu.

Najpogostejša je prav pri otrocih. Pri 60 odstotkih se bolezen pojavi v prvem letu življenja, do petega leta starosti pa doživi prvi izbruh bolezni 90 odstotkov bolnikov z atopijskim dermatitisom. Pozneje se pri večini ljudi bolezen postopoma umiri ali celo izzveni.

Po tretjem letu starosti ima težave le še polovica obolelih otrok, v odrasli dobi le še desetina. Pri otroku z atopijskim dermatitisom se lahko razvije tudi alergijska astma s težkim dihanjem in nato alergijski (seneni) nahod s solzenjem in srbečimi očmi, srbenjem nosu, kihanjem, vodenim izcedkom iz nosu ali zamašenim nosom. Vse tri bolezni – atopijski dermatitis, alergijsko astmo in seneni nahod, uvrščamo med atopijske bolezni, pri katerih se imunski sistem neprimerno, z alergijsko reakcijo, odzove na neškodljive snovi iz okolja, ki jih imenujemo alergeni. Alergijsko obliko atopijskega dermatitisa ima 80 do 90 odstotkov bolnikov, ostali pa imajo nealergijski atopijski dermatitis. Pri teh so alergološki testi negativni.

 

Vzroki atopijskega dermatitisa

at derma 1

Vzroki za nastanek atopijskega dermatitisa niso popolnoma jasni. Pri bolezni sodeluje več dejavnikov, med katerimi je zelo pomembna dednost. Večina bolnikov z atopijskim dermatitisom ima vsaj enega družinskega člana z eno od zgoraj naštetih atopijskih bolezni. Poleg tega imajo bolniki z atopijskim dermatitisom okvarjeno delovanje kožne pregrade ali bariere, zaradi česar je njihova koža suha in dovzetna za škodljive vplive dražečih snovi iz okolja. Tudi okrnjeno delovanje kožne pregrade se podeduje. V vrhnji plasti kože je zmanjšana količina nekaterih lipidov, predvsem ceramidov, manj je tudi beljakovine filagrina, zato voda pretirano izhlapeva iz povrhnjice. Koža se izsuši in postane luščeča. Na pojav bolezni vpliva tudi prisotnost nekaterih bakterij na površini kože, med katerimi je najpomembnejši zlati stafilokok (Staphylococcus aureus). Bolezen poslabša tudi mehansko draženje kože, na primer praskanje.

Kako bolezen poteka

at derma 2Značilnosti bolezni so izrazit srbež, vnetna kožna žarišča z rdečimi bunčicami na značilnih mestih in kronični potek v obliki poslabšanj in izboljšanj. Srbež je zelo neugoden simptom, ki negativno vpliva na spanje, počitek in zbranost. Bolnika sili k drgnjenju in praskanju kože, kar kožo poškoduje in poslabša vnetje. Vnetna kožna žarišča se pojavljajo na značilnih delih telesa, odvisno od starosti bolnika. Pri dojenčku in vse do drugega leta starosti bolezen prizadene lica, zapestja in zunanje predele udov. Koža pod plenico je navadno zdrava. Pri nekoliko večjih otrocih se žarišča najpogosteje pojavljajo na koži upogibnih predelov udov, to je v komolčnih in kolenskih kotanjah ter na vratu. Pri najstnikih in odraslih so lahko še vedno oboleli veliki pregibi, pa tudi obraz, predvsem predel okoli oči ter roke in stopala. Pri dojenčkih je vnetje kože običajno zelo akutno, z intenzivno rdečino in rosenjem. Z odraščanjem postane kronično, koža postane suha, zadebeljena in luščeča.

Diagnoza

Postavitev diagnoze ni vedno lahka, ker nimamo laboratorijskega testa, s katerim bi lahko bolezen preprosto potrdili. Diagnozo postavimo s pomočjo kliničnega pregleda in pogovora z bolnikom oziroma njegovimi starši. Pri postavitvi diagnoze se opiramo na kroničnost bolezni ter prisotnost srbečih kožnih žarišč na značilnih mestih in atopijskih boleznih pri družinskih članih. Z alergološkim testiranjem lahko dokažemo preobčutljivost za prehranske alergene, kot so mleko, jajčni beljak, pšenica, soja, arašidi, ribe in školjke, ter inhalacijske alergene, kot so hišna pršica, perje, živalski epitel in različni pelodi. Vsi ti alergeni lahko poslabšujejo bolezen.

Zdravljenje in nega kože

Za lajšanje težav imamo na voljo več zdravil. Z njimi atopijskega dermatitisa žal ne moremo ozdraviti, lahko pa z njimi zmanjšujemo kožno vnetje in omilimo neprijetne simptome. Cilj zdravljenja je bolniku omogočiti kakovostno življenje brez srbeža in vnetnih žarišč na koži. Uporabljamo kreme in mazila, ki vsebujejo protivnetne učinkovine (kortikosteroide in zaviralce kalcinevrina). Zaradi okrnjenega delovanja kožne pregrade je nujna redna nega kože tudi v mirnih obdobjih, ko na koži ni vnetnih žarišč. S pravilno nego preprečujemo suhost kože. Ne smemo je umivati s tekočimi mili, ki jo izsušujejo, škodljivo je tudi namakanje v penečih kopelih. Svetujemo uporabo posebnih sredstev za umivanje kože, sindetov ali oljnih gelov ter oljnih kopeli. Takoj po umivanju je treba kožo namazati z mastnim negovalnim pripravkom, ki je namenjen suhi koži in vsebuje veliko lipidov. Izdelki za nego kože naj ne bodo odišavljeni. Če je dokazana preobčutljivost za hrano, je potrebna dieta brez živila, ki povzroča težave. Če je dokazana preobčutljivost za hišno pršico, je treba bivalno okolje urediti tako, da je stik z njo čim manjši. Bolnik naj nosi mehka bombažna oblačila, ki jih peremo z manjšo količino neagresivnega pralnega praška in nato ponovimo program izpiranja brez dodatka mehčalca.

Doc. dr. Liljana Mervic

dr. med., specialistka dermatovenerologije, dermatološka ambulanta Klinike Doktor 24

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112