Astma - Ena najpogostejših kroničnih bolezni

maj 03

Astma je kronična vnetna bolezen dihalnih poti. Je ena najpogostejših kroničnih bolezni in njena prevalenca v zadnjih dvajsetih letih narašča. Po nekaterih ocenah naj bi simptome astme imelo 300 milijonov svetovnega prebivalstva.

Prevalenca astme se med posameznimi državami razlikuje in znaša med 1,8 do 32,8 odstotka. Razlike pripisujemo še ne povsem pojasnjenim genetskim in ekonomskim dejavnikom ter vplivom okolja. Prevalenca astme pri odraslih v Sloveniji znaša približno 16 odstotkov, kar nas uvršča med države, kjer je astma pogosta.

Po načinu nastanka delimo astmo v alergijsko in intrinzično. Pri alergijski astmi so vdihani ali redkeje zaužiti alergeni eden od povodov za nastanek astme in pomemben dejavnik njenega poslabšanja. Pri intrinzični astmi senzibilizacije tipa IgE ne ugotovimo. Seveda je možna tudi kombinacija alergijske in intrinzične astme.

Za astmatsko vnetje je značilna prisotnost eozinofilcev. Ob vnetju se sproščajo mediatorji, kar povzroči preodzivnost dihalnih poti. Preodzivne dihalne poti se na vdihovanje dražljivcev odzovejo s čezmernim zoženjem. Do zoženja dihalnih poti in s tem pojava simptomov lahko privedejo vdihovanje alergena, za katerega je bolnik preobčutljiv (pršica, plesni, pelod, alergeni domačih ljubljenčkov), vdihovanje nespecifičnih dražljivcev iz okolja (onesnažen zrak, tobačni dim), okužba z respiratornimi virusi, telesni napor, stres, pa tudi nekatera zdravila. Zoženje popusti spontano ali po zdravljenju.

Značilni simptomi astme so oteženo dihanje, kašelj, piskanje ali stiskanje v prsnem košu. Kašelj je praviloma suh, dražeč, včasih pa bolniki izkašljujejo prozorno sluz. Klinična slika ima različne stopnje intenzivnosti. Bolnik je lahko popolnoma brez težav ali pa se mu simptomi pojavljajo bolj ali manj pogosto. Simptomi se pogosto pojavljajo z značilno cirkadiano variabilnostjo, kar pomeni, da so najbolj izraziti v zgodnjih jutranjih urah. Simptomi alergijske astme se značilno poslabšajo, kadar je bolnik izpostavljen alergenu, za katerega je preobčutljiv. Pri nekaterih bolnikih se simptomi astme pojavijo samo ob telesnem naporu.

Diagnozo postavimo na osnovi anamneze, kliničnega pregleda in značilnih izvidov preiskave pljučne funkcije. Bolniku z značilnimi simptomi napravimo preiskavo pljučne funkcije. Kadar pri bolniku s spirometrijo izmerimo normalne pljučne volumne, dokažemo astmo s pozitivnim testom nespecifične provokacije z metaholinom. Metaholin je nespecifični dražljivec, ki pri astmatikih povzroči značilno zoženje dihalnih poti. Če s spirometrijo izmerimo zaporo dihalnih poti, pa napravimo bronhodilatatorni test: po vdihovanju zdravila se zapora v dihalih pomembno zmanjša. Za astmo je značilna tudi dnevna variabilnost največjega pretoka med izdihom (PEF).

Celovita obravnava bolnika z astmo mora zajemati tudi temeljito alergološko obravnavo. V anamnezi vedno povprašamo tudi o morebitnih pridruženih alergijskih boleznih. Epidemiološke raziskave namreč kažejo, da astmo pri istem bolniku pogosto spremlja tudi rinitis. Kar 60 odstotkov bolnikov z astmo ima tudi rinitis, 20 do 30 odstotkov bolnikov z alergijskim rinitisom pa ima pridruženo astmo.

Senzibilizacijo skušamo dokazati s kožnimi testi alergije in serološkimi metodami (merjenje koncentracije specifičnih IgE) ter drugimi alergološkimi testi. Rezultate alergoloških testov vedno vrednotimo glede na anamnestične podatke. Klinično pomembni so tisti alergeni, ki po izpostavitvi bolniku povzročijo simptome alergijskih bolezni.

Bolniki s senenim nahodom morajo biti v sezoni cvetenja rastlin, na pelod katerih so preobčutljivi, posebej pozorni na simptome morebitne astme. Kadar alergijsko vnetje v zgornjih dihalih ni ustrezno obvladano, se lahko razširi na sluznico spodnjih dihal. Bolniki v sezoni cvetenja rastlin lahko suho, dražeče kašljajo, ali pa se pri njih po bivanju na prostem pojavi celo dušenje in piskanje v prsnem košu. Obdobje, v katerem se pojavljajo težave, alergologu pomaga postaviti klinični sum na določeno senzibilizacijo. Bolniki, preobčutljivi za pelod leske, imajo težave januarja in februarja, preobčutljivi za pelod breze pa marca in aprila. V maju in juniju je sezona cvetenja trav, pozno poleti in jeseni pa cvetijo zeli. V zadnjih letih narašča pogostnost senzibilizacije s pelodom ambrozije.

Ker so simptomi izrazito odvisni od količine alergena, ki so mu bolniki izpostavljeni, morajo bolniki čimbolj striktno upoštevati navodila za izogibanje cvetnemu prahu. Ko je vreme sončno in vetrovno, naj se izogibajo bivanju na prostem. V takem vremenu odsvetujemo zračenje stanovanja in sušenje perila na prostem. Po gibanju na prostem se je pripočljivo stuširati, oprati lase, izprati oči in nos s fiziološko raztopino ter preobleči. Rekreacija na prostem naj bo omejena na deževno vreme in obdobje neposredno po dežju ter zgodnje jutranje ure, ko je koncentracija cvetnega prahu v ozračju najnižja. Po anamnezi in kliničnem pregledu ocenimo intenzivnost astme. Zdravljenje je odvisno od stopnje intenzivnosti klinične slike. Osnova zdravljenja so protivnetna zdravila, med katerimi so najpomembnejši inhalacijski sterodi. Bolniki jih morajo jemati redno v različnem odmerku, ki je potreben, da pride do umiritve astmatskega vnetja. V nekaterih indikacijah, zlasti pri pridruženi simptomatiki rinitisa, bolniku predpišemo tudi antilevkotriene, ki jih ravno tako prištevamo med protivnetna zdravila. Za lajšanje simptomov bolniku predpišemo t. i. olajševalce oziroma bronhodilatatorje. Olajševalce bolniki jemljejo, kadarkoli se pojavijo simptomi astme. Njihova poraba je pomemben dejavnik, ki ga upoštevamo pri oceni urejenosti in intenzivnosti astme. Na tržišču je tudi večje število kombiniranih pripravkov, ki vsebujejo tako inhalacijski steroid kot olajševalec. Pri manjšem številu bolnikov poteka astma s perzistentno težko klinično sliko. Poleg odkrivanja vzrokov za težek potek bolezni, zahtevajo ti bolniki zdravljenje s sistemskimi steroidi, pa tudi drugimi sistemskimi protivnetnimi zdravili.

Pomembna za uspešen nadzor in zdravljenje astme je tudi seznanjenost bolnikov z naravo bolezni, zdravili, možnimi poslabševalci in znaki poslabšanja astme. Vse informacije bolnik pridobi v tako imenovani astma šoli. Pomemben del pouka je tudi seznanjanje z natančnimi ukrepi za ogibanje alergenom, za katere je bolnik preobčutljiv. V kolikor jih bolnik upošteva, lahko pomembno zmanjša aktivnost astmatskega vnetja in s tem doseže boljšo urejenost svoje bolezni. Velja tudi opozoriti, da kajenje bistveno zmanjša učinkovitost inhalacijskih steroidov in je lahko pomemben dejavnik za težaven potek astme.

Med uspešne metode umirjanja alergijskega vnetja spada specifična imunoterapija. Izvajamo jo pri bolnikih z alergijskim rinitisom in perzistentno blago ali intermitentno astmo. Astma, pri kateri je FEV1 < 80 odstotkov, je kontraindikacija za izvajanje specifične imunoterapije. Specifično imunoterapijo izvajamo z aplikacijo podkožnih injekcij alergena (subkutana imunoterapija) ali z aplikacijo alergena pod jezik v obliki kapljic (sublingvalna imunoterapija). Indikacija za imunoterapijo so tako perzistentni kot intermitentni rinitis ali rinokonjunktivitis z astmo. Z imunoterapijo dosežemo izboljšanje klinične slike, bolnik ima bistveno manj težav in za nadzor simptomov potrebuje manj zdravil, izboljšajo se tako simptomi rinitisa kot astme. Med novimi možnostmi zdravljenja velja omeniti tudi monoklonsko anti IgE protitelo omalizumab, ki ga predpisujemo v omejenih indikacijah pri bolnikih z neurejeno, slabo vodljivo perzistentno težko alergijsko astmo. Pristop k zdravljenju astme je individualen. Dobro zdravljena in nadzorovana astma je tudi rezultat dobrega sodelovanja med zdravnikom in bolnikom. Cilj zdravljenja je doseči, da ima bolnik ob čim manjši uporabi zdravil čim manj težav. K dobremu nadzoru nad boleznijo nemalokrat pomembno prispeva upoštevanje možnih alergijskih dejavnikov.

Zaključek

Astma je kronična vnetna bolezen dihalnih poti. Slovenija spada med države z veliko pogostnostjo te bolezni. Za astmo je značilna preodzivnost dihalnih poti. Klinična slika zajema simptome kašlja, oteženega dihanja in piskanja v prsnem košu. Intenzivnost simptomov določa težo klinične slike. Pomembna oblika bolezni je intermitentna (občasna) astma. Eden od vzrokov intermitentne astme je izpostavljenost alergenu, na katerega je bolnik preobčutljiv. Bolniki s senenim nahodom morajo biti v sezoni cvetenja rastlin s cvetnim prahom, na katerega so preobčutljivi, pozorni na pojav simptomov astme. Izogibanje alergenu je pomemben dejavnik, ki prispeva k zmanjševanju aktivnosti astmatskega vnetja. Osnovno shemo zdravljenja astme predstavljajo protivnetni inhalacijski steroidi in bronhodilatatorji. S specifično imunoterapijo spreminjamo imunski odziv tako, da bolnik ob izpostavitvi alergenu, na katerega je preobčutljiv, ne bo več odreagiral z alergijskim vnetjem. Simptomi so: kašelj, oteženo dihanje, piskanje v prsnem košu, stiskanje v prsnem košu.

Doc. dr. Renato Eržen

dr. med., specialist interne medicine in pnevmologije

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112