Na spletni strani NIJZ (www.nijz.si) so zbrane in se sproti posodabljajo vse informacije v zvezi s SARS-CoV-2 (COVID-19) https://www.nijz.si/sl/koronavirus-2019-ncov

Artroskopsko zdravljenje znotrajsklepnih poškodb

sep 12

Koleno je največji in zelo kompleksen sklep, v katerem so v stiku stegnenica, golenica in pogačica. Posebnost kolena je majhna stična površina med stegnenico in golenico.

Stično površino povečata in učvrstita meniskusa, ki delujeta kot stabilizatorja in blažilca. Meniskusa sta hrustančni ploščici, relativno mehke strukture, v obliki polkroga, eden je na notranji strani kolena (medialni meniskus), drugi pa na zunanji strani (lateralni meniskus).

tema 1 dr05
Slika 1. Anatomija kolena

Zelo pomembne so kolenske vezi, ki so statični stabilizatorji (40 odstotkov stabilnosti), kolenske mišice pa so dinamični stabilizatorji (zagotavljajo 60 odstotkov stabilnosti). V samem sklepu sta sprednja in zadnja križna vez, ki zagotavljata stabilnost predvsem v smeri naprej–nazaj. Stransko stabilnost zagotavljata notranja in zunanja stranska vez. Koleno je zelo obremenjen sklep in tudi zaradi svoje kompleksne anatomije podvrženo pogostim poškodbam. Najpogostejše so raztrganina meniskusa, pretrganje sprednje križne vezi in poškodbe sklepnega hrustanca. Kirurška oskrba znotrajsklepnih poškodb kolena je praviloma artroskopska. Artroskopija je minimalno invaziven kirurški poseg, pri katerem kirurg skozi majhen, polcentimetrski rez v sklep uvede posebno kamero, ki omogoča natančen pregled vseh struktur v kolenu: sklepnega hrustanca, meniskusa in križni vezi. Slika se preko optičnega kabla prenese na ekran. Skozi drugi, enako majhen rez nato v sklep uvede posebne kirurške inštrumente, s katerimi se opravi operacijski poseg. V tokratnem prispevku bomo podrobneje predstavili poškodbe meniskusa in sprednje križne vezi.

 

 

Poškodbe meniskusa

tema 2 dr05
Slika 2. Artroskopska slika normalnega in poškodovanega meniskusa

Raztrganine meniskusa (ruptura menisci) so dokaj pogoste športne poškodbe pri mlajših osebah, ki nastanejo pri bolj sunkoviti rotacijski obremenitvi skrčenega kolena. Pri starejših ljudeh so pogostejše degenerativne raztrganine predhodno oslabljenega, stanjšanega menisusa. V takem primeru je že običajna obremenitev, na primer vstajanje s stola, dovolj, da meniskus poči. Ob tej poškodbi poškodovanec navadno začuti, lahko pa tudi zasliši pok v kolenu, ki ga spremlja nenadna bolečina, ki pa navadno ni tako huda, da bi mu preprečevala hojo. V naslednjih dneh se nato lahko pojavi oteklina kolena, predvsem pa občutki občasnega, lahko tudi stalnega, zatikanja, preskakovanja v kolenu, omejena pa je tudi gibljivost kolena. V skrajnem primeru se strgani del meniskusa zatakne v sklep in tako prepreči ali zelo omeji gibanje v sklepu (zaskočeno, aretirano koleno), kar je relativno nujno stanje, ki zahteva hiter kirurški poseg. Dober klinični pregled zadošča za potrditev poškodbe meniskusa, v bolj nejasnih primerih pa si za potrditev diagnoze pomagamo z magnetnoresonančno preiskavo (MR kolena). Zdravljenje poškodbe meniskusa je odvisno od tipa, velikosti in lokacije poškodbe. Vzdolžne razpoke zunanjega dela meniskusa, ki je dobro prekrvljen, se lahko zacelijo same, večje lahko s kirurškim posegom zašijemo. Notranji dve tretjini meniskusa nista prekrvljeni in nimata potenciala celjenja, tako da je pri teh raztrganinah praviloma potrebna kirurška, artroskopska odstranitev oziroma odščip poškodovanega dela meniskusa. Po najpogostejši vrsti operacije – odščipu poškodovanega dela meniskusa, je rehabilitacija hitra, kratka, razbremenitev po operaciji praviloma ni potrebna, normalne aktivnosti pa so dovoljene že po dveh do treh tednih. V primeru zašitja raztrganine meniskusa je rehabilitacija precej daljša in traja do pol leta, potrebna pa je tudi razbremenitev kolena.

Poškodbe sprednje križne vezi

tema 3 dr05
Slika 3. Pretrgana sprednja križna vez.

Raztrganina sprednje križne vezi (SKV) je resna poškodba tako za ljudi z visokimi zahtevami, kot so profesionalni športniki in napredni rekreativci, kot tudi za občasne rekreativce ter nešportnike. Nekoč je pomenila poškodba SKV in posledična nestabilnost kolena skoraj nujen konec športne kariere. V današnjem času je poškodba SKV le motnja, krajši zastoj na športni poti, kirurška rekonstrukcija vezi pa navadno omogoči vrnitev na predpoškodbeno raven športne dejavnosti. V večini primerov je mehanizem raztrganja SKV travmatski, a nekontaktne narave, najpogosteje forsirana rotacija skrčenega kolena, predvsem pri sunkovitem zaustavljanju, doskokih. Zelo pogoste so pridružene poškodbe meniskusov. Najpogostejši vzrok so poškodbe pri športu, kjer prevladujejo nogomet, rokomet in smučanje.

Ob poškodbi se pojavi bolečina in oteklina ter pogosto občutek nestabilnosti kolena. V nekaj urah se lahko v kolenu nabere obsežen izliv krvi – hemartros. Ob prvem pregledu v ambulanti sta pogosto potrebna izpraznitvena punkcija kolena in rentgensko slikanje kolena za izključitev morebitnega zloma. Z natančnim kliničnim pregledom, predvsem na kontrolnem pregledu, ko je koleno že bolj umirjeno in brez otekline, lahko z veliko verjetnostjo že postavimo diagnozo. Magnetna resonanca (MR) je metoda izbora za oceno SKV in morebitnih pridruženih poškodb meniskusa, sklepnega hrustanca in drugih vezi. Pretrgana sprednja križna vez se sama ne zaceli, tudi neposredno zašitje strgane vezi s trenutno relevantnimi kirurškimi tehnikami dolgoročno ne zagotovi zacelitve. Odločitev o najbolj primernem zdravljenju je individualna, odvisna od dejanskih težav in aktivnosti ter zahtev pacienta. Nekateri pacienti ne morejo sodelovati le pri nekaterih bolj intenzivnih športih, drugi pa imajo nestabilno koleno že pri navadnih aktivnostih, na primer pri hoji. Pri ponavljajočih se epizodah nestabilnosti oziroma kronično nestabilnem kolenu bo z veliko verjetnostjo prišlo do dodatnih poškodb v sklepu.

Nekirurško zdravljenje

Z intenzivno fizikalno terapijo, predvsem krepitvijo stegenskih mišic, in edukacijo, kako preprečevati nestabilnost, lahko poškodovanec pogosto doseže zadovoljivo stanje kolena. Za dodatno stabilnost pri športu poskrbi še uporaba štiritočkovne ortoze za koleno. Za nekirurško zdravljenje se odločimo pri nepopolnem pretrganju vezi, ko ni nestabilnosti, pri pacientih, pri katerih ni nestabilnosti pri nezahtevnih športih in so se pripravljeni odreči za koleno visoko zahtevnim športom, ter pri pacientih, ki ne opravljajo težjega fizičnega dela in se ne ukvarjajo s športom.

Kirurško zdravljenje 

tema 4 dr05
Slika 4. Transplantat sprednje križne vezi, artroskopski pogled
 
tema 5 dr05
Slika 5. Različni načini učvrstitve transplantata.

Poudariti je treba, da sta celoten protokol zdravljenja in še posebno pooperacijska rehabilitacija dokaj kompleksna in zahtevna za bolnika, če želi doseči optimalen rezultat zdravljenja.Po odpustu iz bolnišnice pacient nadaljuje ambulantno z rehabilitacijo, fizioterapijo po posebnem programu, praviloma po šestih tednih tudi v zdravilišču. Normalne dnevne aktivnosti so navadno dovoljene po treh mesecih, polne obremenitve in šport pa šele po šestih mesecih. Športe, pri katerih gre za tako imenovane »pivoting« obremenitve (nogomet, košarka, rokomet), odsvetujemo za devet ali deset mesecev, saj je nova vez – transplantat, je popolno vraščena šele leto dni po operaciji. Artroskopska rekonstrukcija raztrgane SKV je dobro utemeljena in uspešna metoda zdravljenja nestabilnega kolena zaradi te hude poškodbe, ki daje dobre rezultate in izboljša kakovost življenja bolnikov. Artroskopski poseg je minimalno invaziven, kar zmanjša travmatizacijo tkiv in pooperacijske bolečine ter olajša rehabilitacijo. Dobro izveden operacijski poseg in ustrezen pooperacijski protokol rehabilitacije ob ustrezni motivaciji večini bolnikov omogočata vrnitev k športu na predpoškodbeni ravni.Poseg je lahko opravljen tudi ambulanto (dnevna bolnišnica), vendar pa je zaradi bolečin in pravilnega začetka pooperacijske rehabilitacije običajna in zaželena eno- do dvodnevna hospitalizacija.Namen kirurškega zdravljenja je odprava nestabilnosti in povrnitev funkcije strgane vezi, kar omogoči vrnitev k športu in težjemu fizičnemu delu. Odločitev za operacijo je pri nestabilnem kolenu odvisna predvsem od ravni aktivnosti (športne, delovne), starostnih omejitev pa tako rekoč ni. Strgano sprednjo križno vez nadomestimo z lastnim transplantatom (autograft) iz kit ob kolenu. Najpogostejši transplantati so: – patelarni ligament (srednja tretjina vezi, ki povezuje pogačico in golenico), – kiti mišic gracilis in semitendinosus, ki sta na notranji strani kolena, – kita kvadricepsa (uporablja se redkeje). Operacijski poseg poteka v regionalni ali splošni anesteziji in je artroskopski, tj. minimalno invaziven. Najprej se odvzame transplantat, ki se ga pripravi, da ustreza velikosti kolena. Z artroskopijo se pregleda koleno v celoti in ustrezno oskrbi pridružene poškodbe meniskusov, hrustanca. S svedrom primerne velikosti se nato v poteku vezi povrta kanal za transplantat v golenici in stegnenici ter se ga s pomočjo posebne igle in zanke potegne v pripravljena kanala. Pod napetostjo sledi nato fiksacija (vijak, puščice, gumb itn.) transplantata v stegnenico in golenico.

tema 6 dr05

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112