Možganska kap

jul 11

Možganska kap je zelo resen akutni (povratni ali nepovratni) bolezenski pojav, ki ga povzroči nenadna motnja pri oskrbi možganov s krvjo, kar lahko poškoduje možgansko tkivo. Možganska kap je eden izmed vodilnih razlogov za smrt vsepovsod po svetu.

Tretji najpogostnejši razlog za smrt

V industrijskih državah je tretji najpogostnejši razlog za smrt, takoj za srčno-žilnimi in malignimi boleznimi. Je tudi najpomembnejši dejavnik pri nastanku trajne telesne in kognitivne oviranosti. Prezgodnja smrt, dolgotrajna prizadetost, zmanjšanje socialnega delovanja, stroški nege in zmanjšana produktivnost pomenijo za bolnike z možgansko kapjo, njihove svojce in zdravstveni sistem veliko breme.

tema 1 dr04Ko poči krvna žila …

Možganska kap je izraz za nenaden izpad določenih možganskih funkcij ali komožilnega izvora. Nastane zaradi nenadne motnje pretoka krvi in z njo glukoze in kisika v določenih delih možganov. Možganska kap nastopi, ko krvna žila, ki dovaja možganom kisik in hranila, poči, to je hemoragična kap, ali pa jo zamaši krvni strdek ali kakšna druga snov, to pa je akutna ishemična kap, ki se pojavi v 85 odstotkih vseh primerov možganske kapi. Ko pride do možganske kapi, odmrejo možganske celice v neposredni bližini poškodovane krvne žile, to se običajno zgodi v nekaj minutah.

Umrljivost zaradi možganske kapi

Zaradi možgansko-žilnih bolezni trpi danes v svetu 15 milijonov ljudi, v Evropi (EU) 4 milijoni. Vsako leto v Evropi za to boleznijo na novo zboli 1,2 milijona oseb. V svetovnem merilu jih 5 milijonov postane dolgotrajno telesno prizadetih, enako število oseb letno jih umre. V EU je umrljivost zaradi možganske kapi za 60 odstotkov večja kot v ZDA in Kanadi. V Sloveniji se v zadnjih letih zdravi zaradi možganske kapi okoli 4400 prebivalcev na leto, okoli 2100 jih umre. V starostni do 65. leta moški umirajo pogosteje kot ženske. Sicer je možganska kap v Sloveniji tretji najpogostejši vzrok smrti med ženskami. Tako v Sloveniji kot tudi v starih članicah EU (petnajstih) je umrljivost zaradi možganske kapi večja med moškimi kot med ženskami. V starih članicah EU je od prve polovice sedemdesetih let naprej upadala in se tudi v Sloveniji enako zmanjšala za 100 odstotkov ali več pri obeh spolih. Umrljivost slovenskih žensk zaradi možganske kapi se je leta 2006 izenačila z umrljivostjo žensk v EU 15.

Akutna možganska kap

Možganska kap je najpogostejša nevrološka bolezen na svetu. Pomeni nenaden nastanek nevroloških simptomov in znakov zaradi prekinitve dotoka krvi v možganovini. Če traja prekinitev oskrbe možganskih celic s kisikom in hrano predolgo, pride do nepopravljive okvare. Uspešno zdravljenje možganske kapi se prične s hitrim prepoznavanjem simptomov in znakov bolezni. Akutna možganska kap potrebuje takojšnje ukrepanje. Koncept »čas so možgani« pomeni, da sodi možganska kap med urgentna medicinska stanja. Danes je zdravljenje s trombolizo edini način za bolnike z akutno ishemično možgansko kapjo. Zato moramo strokovnjaki s področja možgansko-žilnih bolezni vse moči usmeriti v izobraževanje prepoznavanja znakov in simptomov akutne možganske kapi tako širše laične kot strokovne javnosti, da bi lahko čim večje število bolnikov z akutno obliko te kapi prejelo ustrezno zdravljenje.

Prehodna ishemična motnja (TIA)

Možganska kap pogosto povzroči dolgotrajne ali celo doživljenjske funkcionalne in duševne motnje, več kot polovica bolnikov, ki preživi možgansko kap, postane odvisna od drugih pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti. Ameriška zveza za osveščanje o možganski kapi »National Stroke Association« poroča, da 10 odstotkov bolnikov, ki so preživeli možgansko kap, skoraj popolnoma okreva, 25 odstotkov bolnikov navaja manjše okvare, 40 odstotkov jih izkusi zmerne do težje okvare, ki zahtevajo posebno nego, 10 odstotkov bolnikov potrebuje nego v domovih za starejše občane ali drugih ustanovah, 15 odstotkov bolnikov pa kmalu po kapi umre (Shaughnessy, Resnick, Macko, 2004).

Posledice možganske kapi

Po možganski kapi velik delež bolnikov ne trpi le zaradi funkcionalnih motoričnih motenj, temveč tudi na račun drugih motenj, kot so kognitivne motnje, epilepsija in depresija. Zaradi slednjih imajo bolniki slabšo kakovost življenja, na primer mnogi se lahko zaposlijo le z omejitvami na prejšnjem delovnem mestu, veliko pa je tudi takih, ki se ne morejo več zaposliti. Zato so preventivni ukrepi in poučenost ljudi o možganski kapi bistvenega pomena, saj bi s tem znatno znižali pogostnost možganske kapi, ki vodi do trpljenja bolnikov in njihovih svojcev. Posledice možganske kapi so lahko lažje, zmerne ali težje. Glede na stopnjo prizadetosti bolnika je potrebno izdelati individualni načrt procesa rehabilitacije. Rehabilitacija bolnika po doživeti možganski kapi je odvisna od tega, katere funkcije in v kakšni meri so prizadete. Upoštevati je potrebno, da je vsak bolnik edinstven, zato mora biti pristop individualen in mora upoštevati vse bolnikove posebnosti. Bolnik mora po možganski kapi skozi več vrst rehabilitacije. Ekipo, ki izvaja rehabilitacijo, sestavljajo zdravnik nevrolog, zdravniki drugih specialnosti (nevroradiolog, nevrokirurg, kardiolog …), medicinske sestre, lokomotorni in/ali respiratorni fizioterapevt, delovni terapevt, logoped, klinični psiholog, fiziater, socialni delavec in drugi strokovnjaki. Vse to poteka z namenom, da bi se bolnikove funkcijske sposobnosti čim bolje in čim hitreje obnovile, kar pomeni, da bi spet postal čim samostojnejši.

Rehabilitacija

Rehabilitacija obravnava vse posledice možganske kapi, ki se odražajo na zdravstvenem, osebnostnem, socialnem in ekonomskem področju prizadetega posameznika, kot tudi njegove ožje in širše okolice. Z rehabilitacijo se želi ponovno usposobiti bolnika za kakovostno življenje, s tem da se prizadetost in oviranost zmanjša na najnižjo možno raven in se tako skuša doseči čim večjo stopnjo samostojnosti (Goljar, 2006). Dokazano je, da je upoštevanje kliničnih smernic povezano z boljšim izidom zdravljenja. Predpisan program vadbe, ki se izvaja v bivalnem okolju, je prav tako del rehabilitacije po možganski kapi. Vadba v bivalnem okolju se začne po zaključeni fizioterapiji in pomaga bolniku ohraniti funkcionalne sposobnosti ali pospešiti njegov napredek. Vadba v bivalnem okolju je orodje za pomoč pacientom, ki morajo sami prevzeti odgovornost za dolgoročno upravljanje svoje invalidnosti.

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112