ZGODNJE ODKRIVANJE IN PREPREČEVANJE

maj 09

Rak debelega črevesa in danke je ozdravljiva bolezen, vendar le, če je odkrita dovolj zgodaj. Pri mnogih jo žal ugotovimo prepozno. Takrat je bolezensko dogajanje večinoma že izraženo z bližnjimi oziroma oddaljenimi zasevki, kar pomembno zmanjša uspešnost zdravljenja in preživetje.

tema 1 dr02V večini evropskih držav se pojavna stopnja raka debelega črevesa in danke zadnjih dvajset let oziroma vse od leta 1994 pri moških zmerno veča. Bolj izrazita je ta rast v Avstriji, na Češkem, Hrvaškem in v Sloveniji, še najbolj pa v Španiji. Pri ženskah so pojavne stopnje bolj stabilne, izrazito povečanje je v zaznati le v Španiji. Pojavnost raka debelega črevesa in danke se po statističnih podatkih v zadnjih desetletjih v razvitih državah povečuje in rakava bolezen je v Sloveniji celo drugi najpogostejši vzrok smrti. Vsako leto zboli približno 1300 ljudi, več kot polovica oziroma približno sedemsto pa jih bolezni podleže. Od leta 1980 ugotavljamo strmo rast zlasti pri moški populaciji. Glede na zemljepisna merila ugotavljamo, da je pomembno večja pojavnost na Štajerskem, Dolenjskem in v Beli krajini, manjša pa v zahodnem delu države.

Klinični znaki

Klinični znaki so neznačilni in odvisni od velikosti, mesta in razširjenosti tumorja. Najpogosteje se kažejo z neznačilnimi bolečinami v trebuhu, napenjanjem, vetrovi, s spremembo ritma in konsistence odvajanja blata, slabokrvnostjo (utrujenost, vrtoglavica, splošno slabo počutje, šumenje v ušesih itn.), izgubo telesne teže, krvavitvami iz črevesa, občutkom polne danke. Številni bolniki so lahko dolgo brez težav, tako da se velikokrat zgodi, da bolezen odkrijemo v že napredovali fazi, kar pomeni, da so obeti za ozdravitev seveda slabši.

Dejavniki tveganja za nastanek bolezni

Vzrok za nastanek bolezni ni povsem pojasnjen, znano pa je, da je rak debelega črevesa in danke posledica medsebojnega delovanja dednih dejavnikov in vplivov okolja.

• Starost

Približno 90 odstotkov bolnikov, ki zbolijo, je starejših od petdeset let. V nekaterih razvitih državah, tudi v Sloveniji, po tej starosti že opravljajo preventivne diagnostične postopke – presejalne teste.

• Prehrana

Zadnje večje mednarodne prospektivne študije ne potrjujejo značilne statistične povezave za nastanek raka na debelem črevesu in danki v povezavi z uživanjem mesa, nasičenih maščobnih kislin, zelenjave in sadja, vlaknin in antioksidantov. Pomembni so morda novejši izsledki raziskav, ki kažejo na pomembno zmanjšanje tveganja za nastanek raka na črevesu ob uživanju metionina in folne kisline. Nedavne študije, povezane s čezmerno telesno težo, so pokazale, da je tveganje za razvoj raka na debelem črevesu za približno 15 do 30 odstotkov večje kot pri populaciji z normalno telesno težo.

• Tobak in alkohol 

Tveganje za nastanek polipoidnih adenomov in raka na debelem črevesu in danki je pri kroničnih kadilcih pomembno večje. Prav tako tudi pri kroničnih alkoholikih, verjetno zaradi pomanjkanja metionina in folata.

• Črevesni adenomatozni polipi

Znano je, da se skoraj v 90 odstotkih raka debelega črevesa in danke ta razvije iz adenomatoznih polipiov, ki jih lahko že prej odstranimo z razmeroma preprostim endoskopskim posegom.

• Kronične vnetne črevesne bolezni (Crohnova bolezen, ulcerozni kolitis)

Bolezni sta kronični in navadno potekata več desetletij. Pri trajanju več kot 12 let se tveganje za nastanek raka pomembno poveča, zato so potrebne pogostejše diagnostične preiskave za ugotavljanje raka na debelem črevesu in danki. 

• Operativna odstranitev žolčnika

Po odstranitvi žolčnika (holecistektomija) se žolčne kisline stalno izlivajo v začetni del tankega črevesa. Zaradi morebitne karcinogenosti lahko povzročijo nastanek raka, zlasti v desnem delu debelega črevesa.

• Dedna obremenjenost

Sorodnikom bolnikov, zbolelih za rakom na debelem črevesu in danki, se verjetnost za pojav raka v prvem kolenu poveča od tri- do štirikrat, v drugem in tretjem kolenu pa do enainpolkrat. Pri teh bolnikih je potreben prvi preventivni endoskopski pregled črevesa (kolonoskopija) že v štiridesetem letu starosti. Pri dednih oblikah raka, ki so sicer zelo redke (družinska adenomatozna polipoza in dedni nepolipozni rak debelega črevesa) je tveganje še posebno veliko.

Zgodnje odkrivanje in preprečevanje bolezni

Za uspešno preprečevanje in zmanjševanje pojavnosti raka na debelem črevesu in danki v našem okolju so pomembni ustrezno seznanjanje prebivalstva z boleznijo, aktivno spodbujanje k primarnim preventivnim aktivnostim in zagotavljanje sekundarnih preventivnih programov na ravni širše populacije.

V Sloveniji se na nacionalni ravni od leta 2009 izvaja program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki (program SVIT), ki naj bi po predvidevanju primerljivih statističnih analiz v državah Evropske unije zmanjšal smrtnost zaradi raka na debelem črevesu kar za 15 do 33 odstotkov. V program SVIT so zajete asimptomatske odrasle osebe v starosti med 50 in 69 let. Prvi pogoj za uspešnost preventivne akcije so zelo dobra ozaveščenost in seznanitev prebivalstva z boleznijo in zgodnjim odkrivanjem ter konstruktivno sodelovanje povabljenih oseb pri izpeljavi preventivnih programov. Poleg preventivnih programov pa je za vsakega posameznika izredno pomembno, da ob zaznavanju nekaterih sprememb pri odvajanju blata, kot so zaprtje, driske, napihovanje, kri na blatu, hujšanje in vrtoglavica, takoj obišče izbranega zdravnika. Ta ga bo po kliničnem pregledu najverjetneje napotil na diagnostični endoskopski pregled debelega črevesja – kolonoskopijo. S preiskavo bosta natančno pregledana celotna sluznica debelega črevesa in danke ter začetni del tankega črevesa.

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112