VSE, O ČEMER SI NISTE UPALI VPRAŠATI

maj 09

Ste opazili kri na blatu? Ste nekaj dni zaprti in imate nato drisko? Opažate spremembe pri odvajanju blata? Imate nepojasnjeno bolečino v predelu trebuha? Se vam črevo pogosto 'napihne'? Nenamerno hujšate? So pri vašem sorodniku odkrili raka na debelem črevesju? Težave zaupajte svojemu družinskemu zdravniku. Napotil vas bo na kolonoskopijo.

Mag. Manfred Mervic, dr. med., specialist internist, gastroenterolog; Jurij Bednik, dr. med., spec. internist

tema 2 dr02Kaj je kolonoskopija

Kolonoskopija je najpomembnejša diagnostična metoda pri odkrivanju bolezenskih sprememb na debelem črevesu in danki, pri kateri se s posebnim medicinskim inštrumentom kolonoskopom pregleda notranjost debelega črevesa in danke. Zdravnik uvede endoskop skozi zadnjično odprtino. Pri preiskavi si natančno ogleda črevesno sluznico.

Hkrati lahko tudi odvzame vzorce tkiva za histološko preiskavo (specialist patolog pregleda tkivo pod mikroskopom). Lahko se opravi tudi polipektomija, to je odstranitev izrastkov ali polipov.

Kolonoskopija velja za zelo zanesljivo diagnostično preiskavo, s katero se lahko odkrije pomembne predrakave in rakave spremembe v debelem črevesu in danki ter še nekatere druge bolezenske spremembe črevesne sluznice, kot so vnetne bolezni črevesa, divertikli in žilne spremembe.

Kako poteka preiskava

Za dobro preglednost je potrebno pred preiskavo posebno čiščenje črevesa, ki se ga doseže s posebnim režimom uživanja hrane nekaj dni pred posegom ter pitjem predpisane odvajalne tekočine neposredno pred preiskavo.

Kolonoskopija traja povprečno trideset minut. Med kolonoskopijo preiskovanec leži sprva na boku, nato pa se lega spreminja glede na potek preiskave. Na začetku preiskave se uvede kolonoskop. V konico inštrumenta sta vgrajena kamera in izvor svetlobe. S pomočjo kamere zdravnik ocenjuje črevesno sluznico. Med preiskavo zaradi boljše preglednosti v črevo vpihujemo manjšo količino zraka. Zato lahko pacienti občutijo bolečino, napihnjenost, krče in pretakanje. Če med preiskavo ugotovimo spremembe na sluznici, uvedemo preko inštrumenta kleščice in odvzamemo delček sluznice ter ga pošljemo na histološki pregled. Kadar naletimo na polipe, jih z zanko in s pomočjo električnega toka odrežemo. Če je polipov veliko in vseh ni moč odstraniti naenkrat, je treba kolonoskopijo ponoviti. Če je polip velik in varna endoskopska odstranitev ni možna, je potrebna operacija in kirurška odstranitev polipa. Odvzem koščka sluznice in odstranitev polipa praviloma nista boleča.

Jemanje zdravil

Večino zdravil, ki jih pacient redno jemlje, lahko na dan preiskave vzame z vodo, tako kot običajno. Nekaj dni pred preiskavo je treba prenehati jemati pripravke železa. Sladkorni bolniki, ki se zdravijo z inzulinom, potrebujejo na dan preiskave zaradi čiščenja in priprave na kolonoskopijo manj inzulina. O odmerku naj se posvetujejo s svojim zdravnikom. Tisti, ki jemljejo zdravila za redčenje krvi, se morajo teden dni pred preiskavo oglasiti v antitrombotični ambulanti zaradi prilagoditve odmerka.

Po končani preiskavi

tema 3 dr02Po opravljeni preiskavi zdravnik preiskovanca seznani z izsledki preiskave in mu pojasni morebitno nadaljnje ukrepanje. Še nekaj ur po pregledu imajo preiskovanci lahko občutek napihnjenosti in nelagodja. Težave po odvajanju vetrov minejo v nekaj urah ali prej. Po preiskavi sta priporočljiva zmerna hoja ter uživanje manjših obrokov lahke prehrane, ki ne napenja. Če se med preiskavo odstrani polip, je potreben nekajdnevni počitek.

Ali je kolonoskopija lahko nevarna?

Kolonoskopija in polipektomija sta navadno varni, vendar ju tako kot druge posege v telo lahko spremljajo zapleti, ki pa so izjemno redki. Odstranitev polipa ali delčka sluznice lahko sproži manjšo krvavitev, ki navadno mine sama. Včasih, predvsem pri odstranitvi velikih polipov, je lahko krvavitev iz rezne ploskve večja in jo je treba zaustaviti. Na mesto krvavitve se vbrizga zdravilo in namesti kovinsko sponko. Zelo redko je pri hujših krvavitvah potrebna transfuzija krvi ali celo operacija. Prav tako zelo redko pride do poškodbe ali celo predrtja črevesne stene. Tudi v tem primeru je zdravljenje operativno.

Ali je kolonoskopija boleča?

Ko z inštrumentom prodiramo v svetlino črevesa, črevo razširjamo. Če se pri tem preiskovanec ne more povsem sprostiti, se lahko pojavijo bolečine. Prav tako je preiskava boleča, če ima v trebuhu zarastline zaradi predhodnih vnetij ali operacij. Zaradi strahu pred bolečinami se marsikdo ne more odločiti za kolonoskopijo, a je za zdravje in zgodnje ugotavljanje morebitnih rakavih sprememb zelo pomembno, da se preiskava opravi.

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112