Poškodbe v poletnih mesecih

jul 08

Poletje nas z dolgimi, toplimi dnevi, obsijanimi s prijetnim soncem kar samo spodbuja k bolj aktivnemu in sproščenemu preživljanju prostega časa.

To je tudi čas daljših letnih dopustov, ki predrami in spodbudi marsikaterega »zapečkarja «. Seveda pa vse športne in rekreativne aktivnosti, kot tudi delo na vrtu in v sadovnjaku, poleg nedvomno dobrodejnih učinkov tako na telo kot duha prinašajo s seboj tudi večjo verjetnost takih ali drugačnih poškodb. Najpogostejše poškodbe v poletnih mesecih bomo našteli v nadaljevanju.

tema 15 1
Mehanizem poškodbe ramena pri padcu kolesarja 

Poškodbe kolesarjev

Kolesarji so najbolj ranljiva skupina udeležencev v prometu. Telo kolesarja je, razen glave, nezaščiteno, hitrosti so lahko tudi velike in vidnost kolesarja je slabša. Ob trkih z vozili lahko kolesar utrpi vse vrste poškodb (zlomi zgornjih in spodnjih udov, poškodbe prsnega koša in trebuha, poškodbe glave in hrbtenice). Pri padcih kolesarjev so najbolj značilne poškodbe ramenskega obroča, zapestja in glave.

Poškodbe ramenskega obroča

Značilna kolesarska poškodba je tako imenovana kolesarska rama, do katere pride pri asist. mag. Tomaž Silvester, dr. med., spec. ortoped in travmatolog nenadni ustavitvi kolesa in padcu kolesarja preko krmila neposredno na ramo. Pri tem pride do poškodbe v predelu stika ključnice in lopatice – izpah ključnice, zlom ključnice.

 

tema 15 2
Izpah ključnice
tema 15 3
Zlom ključnice
tema 15 4
Izpah ramena

Poškodbe glave

Poškodba glave je najpogostejši vzrok smrti in hude invalidnosti pri kolesarskih nesrečah. Večina smrtnih primerov je pri kolesarjih, ki glave niso imeli zaščitene s čelado. Čelada mora biti izdelana po mednarodnih standardih, kolesar jo mora nositi pravilno, ob vsakem močnejšem udarcu pa jo je treba nadomestiti z novo. Poškodbe glave so lahko: • površinske: udarnine, odrgnine, rane; • globoke: pretres možganov, udarnina možganov, znotrajlobanjska krvavitev, zlomi lobanjskih kosti, zlomi obraznih kosti. • Primarni poškodbi glave ob samem trku sledi še sekundarna faza, ki nastane kot posledica notranjih krvavitev in možganske otekline.

Poškodbe prsnega koša

Poškodbe prsnega koša nastanejo kot posledica neposrednega udarca pri padcu ali trku. Lahko gre za lažje, površinske poškodbe (udarnina, odrgnine) ali pa za težje poškodbe, od katerih je najpogostejši zlom enega ali več reber. Ob tem lahko nastanejo za življenje nevarna stanja: • pnevmotoraks (predrtje pljuč s kolapsom pljučnega krila), • obsežni hematotoraks (krvavitev v prsno votlino), • nestabilna prsna stena.

Poškodbe trebuha

V nesrečah lahko kolesarji utrpijo tope poškodbe trebuha, ki jih povzročijo močni neposredni udarci. Posledica je lahko udarnina notranjih organov: vranica, ledvica, jetra, črevo. Pri močnejših udarcih pa lahko pride do raztrganine teh organov z obsežnimi krvavitvami v trebušno votlino, kar predstavlja urgentno stanje, ki zahteva takojšnji kirurški poseg.

Poškodbe udov in hrbtenice

Poleg zlomov v predelu ramena so pogosti tudi zlomi zapestja, dlani, pa tudi velikih kosti – stegnenica, nadlahtnica … Pri padcih ali trkih kolesarjev lahko pride tudi do poškodbe hrbtenice, ki nastane kot posledica prekomernega gibanja (upogib, nateg, stisnjenje, premik). Pri izvajanju prve pomoči poškodovancu s sumom na poškodbo hrbtenice so zelo pomembni ukrepi za preprečitev nastanka poznejših poškodb hrbtenjače (imobilizacija, pravilno premikanje in prenašanje).

Poškodbe motoristov

Poletni meseci so glavna sezona navdušencev nad vožnjo z motorjem. Hitrosti pri vožnji z motorjem so lahko zelo visoke, motoristi pa praktično nezaščiteni v primeru nesreč. V primerjavi s kolesarji so poškodbe običajno hujše, pogosto tudi smrtne. Najpogosteje gre za hujše poškodbe zgornjega ali spodnjega uda (zlomi, odprti zlomi, tudi amputacije) in poškodbe hrbtenice (zlomi s pritiskom na živčne strukture, posledica je lahko tetraplegija pri poškodbah vratnega dela ali paraplegija pri poškodbah prsnega ali ledvenega dela). Najbolj se bojimo topih poškodb prsnega koša in trebuha, ki se sprva niti ne vidijo, a lahko zaradi raztrganine notranjih organov (vranica, jetra, ledvica, pljuča, osrčnik …) hitro pride do obilnih krvavitev, kar lahko vodi v srčno-žilni šok.

tema 15 5
Zlom v zapestju-spodnjega dela koželjnice 

Poškodbe pri rolanju

Rolanje je aerobni šport, s katerim se lahko ukvarja kdorkoli. Redno ukvarjanje ima pozitiven učinek na srčno-žilni in dihalni sistem. Ker zahteva določeno mero spretnosti in ohranjanja ravnotežja, so predvsem v začetku dokaj pogosti padci in ob tem poškodbe. Najpogostejše so poškodbe v predelu zapestja, komolca in ramena. Pri nenadnih ustavljanjih, sunkovitih spremembah smeri lahko predvsem pri večjih hitrostih pride tudi do poškodb kolenskih vezi in tudi do tako imenovanih visoko- -energijskih padcev s hujšimi poškodbami hrbtenice in glave. Preventivno so zato zelo pomembni ustrezni ščitniki za zapestja, komolce, kolena in seveda nošenje čelade.

Poškodbe otrok pri igri, na igralih

Otroška razigranost zlasti v poletnih mesecih ne pozna meja. Topli in dolgi dnevi kar vabijo k brezskrbnemu in sproščenemu preživljanju prostega časa tako na prostem kot na različnih igralih, ki pa kaj hitro lahko preseže meje previdnosti. Do poškodb lahko pride pri padcih med tekom, pri igrah z žogo ali padcih z igral. Za otroško dobo so značilni zlomi v obliki zelene vejice oziroma subperiostalni zlomi, pri katerih se ob zlomu kosti močna pokostnica ne pretrga. Taki zlomi se zelo hitro zacelijo. Najbolj značilni zlomi v otroški dobi so v predelu spodnje podlakti, komolca in rame. Večino otroških zlomov zdravimo konservativno, z mavcem, le pri znatnem premiku ali nagibu kostnih odlomkov je potrebna naravnava v splošni anesteziji. Če se pri tem izkaže, da je zlom nestabilen, je seveda potrebna notranja učvrstitev, najpogosteje z žicami. Posebej skrbno obravnavamo tiste zlome, ki potekajo preko rastnih stikov na koncih dolgih kosti. Neustrezna naravnava takih zlomov lahko povzroči moteno, nepravilno rast in deformacijo ali slabšo gibljivost v poznejšem obdobju.

tema 15 6
Globlja vreznina z ostrim vrtnarskim orodjem

Poškodbe pri delu na vrtu, v sadovnjaku …

Delo na vrtu je za marsikoga sprostitev, konjiček, za drugega pa lahko pomembna dopolnilna dejavnost. In le redno, vestno delo prinaša dober pridelek. Pri tem je nujna uporaba različnega orodja, ki je lahko ob nepravilni ali brezbrižni uporabi tudi nevarno. Zlasti neprevidna uporaba različnih škarij, nožev … in neprevidno rokovanje s kosilnico lahko hitro vodijo do ran zlasti na prstih. Pri tem gre lahko za povsem povrhnje rane, lahko pa pride do težjih poškodb – prerezane tetive, živci, žile, ali pa tudi do amputacije dela, običajno vrha prsta. Seveda je tu najpomembnejša preventiva – previdno rokovanje z ostrimi predmeti, orodji in uporaba zaščitnih sredstev : rokavic, očal, pokrival …

Poškodbe pri rekreativnem športu zaradi preobremenitev

Rekreacija je nedvomno koristna tako za telo kot duha. Za rekreativce, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s športom, je pomembno, da se vsakega športa lotijo v skladu z njihovimi sposobnostmi in pripravljenostjo, tako fizično kot psihično. Vendar pa želi marsikateri ljubitelj športa v toplih poletnih mesecih nadoknaditi vse, kar je zamudil med zimskim mrtvilom. Tako ne upošteva postopnosti tako pri količini kot intenzivnosti. Posledično lahko pride do poškodb mišično-kostnega sistema zaradi preobremenitev sklepov, mišic, tetiv in zlasti stikov med končnim delom mišice – tetivo in njenim narastiščem na kost. Najpogosteje je prizadet kolenski sklep, zlasti sklep med pogačico in stegnenico – patelofemoralni sklep, kar se kaže z bolečino v sprednjem delu kolena pri večjih obremenitvah, denimo med tekom navzdol, počepi, klečanjem … Običajno to ne zahteva specifičnega zdravljenja. Za odpravo težav so najpomembnejše redne izometrične vaje (ob iztegnjenem ali le delno pokrčenem kolenu) za stegenske mišice, predvsem za štiriglavo stegensko mišico (kvadriceps), odsvetujemo daljše skrčene položaje kolena (klečanje, čepenje, tudi sedenje s pokrčenimi koleni), od športov priporočamo predvsem kolesarjenje. Glede teka – ne po asfaltu, predlagam kakovostne in dobro blažene copate, močno pa odsvetujemo tek navzdol. Ob akutni razdraženosti svetujem masažo z ledom. Zelo pomembna je ustrezna priprava – ogrevanje in raztezanje pred športno aktivnostjo, postopno ohlajanje in raztezanje po njej, še najbolj pomembna pa je redna vadba. Pride pa lahko tudi do hujših poškodb, pretrganja tetiv, denimo Ahilove tetive, tetive kvadricepsa … To praviloma zahteva operacijo in dolgo rehabilitacijo.

Poškodbe pri gorništvu

Naša prelepa država je tudi alpska dežela s čudovitimi hribi in gorami, ki v poletnih mesecih zvabijo številne k preizkusu telesnih zmogljivosti, k iskanju skrivnih in drznih prehodov na poti k vrhu, s svojo skrivnostno mogočnostjo in posebnim mističnim vzdušjem med vršaci, ki kipijo proti nebu, pa marsikoga zvabijo k iskanju samega sebe. Obisk gora zahteva veliko mero spoštljivosti do gora, njihovih razsežnosti in tudi do nepredvidljivosti vremena. To zahteva ustrezno telesno in siceršnjo pripravljenost in pazljivost pri hoji, zlasti na zahtevnejšem, izpostavljenem terenu. Kljub temu lahko pride do različnih poškodb, ki so lahko blažje, denimo zvin gležnja, pri padcih v globino ali zdrsih pa lahko težje – poškodbe glave, hrbtenice, zlomi. Pri reševanju in oskrbi poškodovancev v gorah so neprecenljive stalna pripravljenost, požrtvovalnost in predanost članov Gorske reševalne zveze Slovenije. Seveda pa moramo sami narediti vse, da bo verjetnost neljubega dogodka v gorah čim manjša. In to s pravilno izbiro ture, ki jo prilagodimo tudi vremenski situaciji, z ustrezno kondicijsko pripravljenostjo in ustrezno opremo. Ne glede na vse zgoraj opisane možne poškodbe želim vsem bralcem čim bolj aktivne, zanimive in doživete poletne mesece brez takih ali drugačnih nevšečnosti in poškodb.

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112