Arterijska hipertenzija

maj 15

Visok krvni tlak ali arterijska hipertenzija je pomemben dejavnik tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni, kot so možganska kap, srčno popuščanje, miokardni infarkt, nenadna srčna smrt, demence in ledvične bolezni. Višji ko je krvni tlak, večje je tveganje. Z vsakim zvečanjem sistoličnega krvnega tlaka za 20 mm Hg ali diastoličnega krvnega tlaka za 10 mm Hg se tveganje podvoji.

tema meseca 25 1 visok tlakPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je vsaka šesta smrt posledica arterijske hipertenzije, vsaka peta odrasla oseba na svetu pa ima visok krvni tlak. Ponekod, tudi v Sloveniji, je ta odstotek še višji. Po pričakovanjih se bo število bolnikov z arterijsko hipertenzijo zaradi staranja prebivalstva in naraščanja debelosti v naslednjih letih močno povečalo.

Kaj je krvni tlak?

Krvni tlak je tlak, ki ga kri med cirkuliranjem povzroča na steno arterij. Merimo ga v milimetrih živega srebra (mm Hg). Izražamo ga z dvema vrednostma, denimo 120/80 mm Hg. Sistolični krvni tlak (višja vrednost) je najvišji tlak v arteriji v času srčnega utripa (ko se srce skrči). Diastolični krvni tlak (nižja vrednost) je najnižji krvni tlak v času med dvema srčnima utripoma (ko srce počiva in se polni s krvjo). Krvni tlak ni ves čas enak. Normalno je, da tekom dneva večkrat prehodno naraste (lahko tudi do visokih vrednosti) in nato spontano upade. Spreminja se s spreminjanjem telesnega položaja in telesne aktivnosti, ob izpostavljenosti stresu, višji je v času budnosti in nižji med spanjem, višji pozimi kot poleti, narašča pa tudi s staranjem …

Definicija

O arterijski hipertenziji govorimo, kadar je krvni tlak, izmerjen v ambulanti, trajno enak ali večji kot 140/90 mm Hg. Arterijska hipertenzija je prisotna, če sta hkrati zvišana tako sistolični kot diastolični tlak, lahko pa je zvišan le sistolični oziroma diastolični krvni tlak.

Kako ugotovimo visok krvni tlak?

Ker arterijska hipertenzija večinoma ne povzroča težav, jo lahko ugotovimo le z merjenjem krvnega tlaka. Če je ena meritev nad normalno vrednostjo, še ne pomeni, da gre že za hipertenzijo. Za zanesljivo postavitev diagnoze je običajno potrebnih več nadaljnjih ambulantnih meritev krvnega tlaka v daljšem časovnem obdobju. Veliko pomoč pri postavitvi diagnoze predstavlja 24-urno spremljanje krvnega tlaka med običajnimi dnevnimi aktivnostmi in ponoči, saj povprečje 24-urnih meritev najbolje odraža dejanski krvni tlak posameznika, in pa samomeritve krvnega tlaka. Te meritve omogočajo tudi odkrivanje hipertenzije bele halje, ki je prisotna, kadar ima nekdo povišan krvni tlak le ob pregledu pri zdravniku, ne pa v domačem okolju, in pa prikrite hipertenzije; ko je krvni tlak ob ambulantnem merjenju normalen, sicer pa visok. Pri merjenju krvnega tlaka doma ali s 24-urnim spremljanjem velja, da je arterijska hipertenzija prisotna že, če je krvni tlak enak ali večji kot 135/85 mm Hg.

 

sistolični krvni tlak (mm Hg)

diastolični krvni tlak (mm Hg)

optimalen krvni tlak pod 120 pod 80
normalen krvni tlak 120 do 130 80 do 85
visoko normalen krvni tlak 131 do 139 85 do 89
arterijska hipertenzija 140 ali več 90 ali več
     
Razpredelnica prikazuje razvrstitev krvnega tlaka.

Vzrok hipertenzije

Več kot 90 odstotkov bolnikov z visokim krvnim tlakom ima primarno ali esencialno arterijsko hipertenzijo. Pojavi se lahko pri vsakem, pogostejša pa je pri osebah z družinsko obremenjenostjo s hipertenzijo, pri starejših (po 60 letu), pri osebah s prekomerno telesno težo ali debelostjo, pri tistih, ki uživajo prekomerno količino soli, alkohola in nezdravo prehrano, pri osebah, ki niso dovolj telesno aktivne in pri kadilcih. Njen razvoj lahko z zdravim načinom življenja preprečimo ali vsaj odložimo. Ker vzroka esencialne hipertenzije ne poznamo, je ne moremo pozdraviti, večinoma pa jo lahko uspešno zdravimo. Kadar je vzrok arterijske hipertenzije znan, govorimo o sekundarni hipertenziji, ki je včasih lahko ozdravljiva.

Posledice visokega krvnega tlaka

Dolgotrajno zvišan krvni tlak povzroča spremembe na ožilju ter lahko privede do možganske, srčne in ledvične prizadetosti. Teh sprememb večinoma, kljub dobremu nadzoru krvnega tlaka, ni mogoče v celoti odpraviti. Ker arterijska hipertenzija večinoma poteka nemo, lahko ob postavitvi diagnoze nemalokrat ugotovimo tudi že prisotnost njenih posledic.

Kako poteka diagnostika arterijske hipertenzije?

Od suma pa do zanesljive postavitve diagnoze arterijske hipertenzije običajno preteče več dni, lahko pa tudi več tednov (predvsem v primeru mejno in blago zvišanega krvnega tlaka). Le izjemoma pa lahko diagnozo postavimo že ob prvem pregledu. Izbrani zdravnik poleg anamneze, telesnega pregleda in večkratnih meritev krvnega tlaka opravi še preiskave krvi, urina in EKG. Zaradi točnejše ocene srčno-žilne ogroženosti preveri še prisotnost drugih dejavnikov tveganja. Na osnovi pridobljenih izvidov lahko oceni, ali je treba opraviti še kakšne dodatne preiskave ali ne in izbere ustrezno zdravljenje. Večino bolnikov z arterijsko hipertenzijo vodijo specialisti družinske medicine. Nadaljnjo specialistično obravnavo potrebujejo bolniki, pri katerih je postavljen sum na sekundarno arterijsko hipertenzijo, bolniki s komplicirano arterijsko hipertenzijo in tisti, ki kljub večtirni antihipertenzijski terapiji ne dosegajo ciljnih vrednosti krvnega tlaka.

Kako zdravimo arterijsko hipertenzijo?

Arterijsko hipertenzijo zdravimo s spremembo življenjskega sloga oziroma nefarmakološkimi ukrepi in zdravili. Med nefarmakološke ukrepe, s katerimi lahko znižamo krvni tlak, sodijo opustitev kajenja, omejitev vnosa soli, uživanje zdrave prehrane, zmanjšanje telesne teže pri osebah s prekomerno telesno težo in pri debelih, redna zmerna telesna aktivnost in zmanjšanje prekomernega uživanja alkohola. Uvajamo jih že v času diagnostike, pomembno pa vplivajo tudi na nadaljnjo učinkovitost zdravljenja, saj nimajo le neposrednega učinka na znižanje krvnega tlaka, temveč zvečajo tudi učinkovitost antihipertenzijskih zdravil in je zato potreba po zdravilih manjša. Imajo tudi ugoden učinek na druge dejavnike tveganja. Izboljšajo izid zdravljenja in kakovost življenja. Primerni so za vse bolnike z arterijsko hipertenzijo. Antihipertenzijskih zdravil je več vrst. Zdravila, ki bi bilo učinkovito pri vseh in primerno za vse, ni. Večina bolnikov z arterijsko hipertenzijo za uspešen nadzor krvnega tlaka potrebuje dve, nekateri pa tudi več antihipertenzijskih zdravil. Zdravljenje arterijske hipertenzije je vseživljenjsko, kar pa ne pomeni, da bo ves čas enako. Pri nekaterih bo izbrana terapija lahko učinkovita več let, drugim jo bo treba zaradi novonastalih okoliščin (denimo pridruženega obolenja) pogosteje prilagajati oziroma spreminjati. Nekaterim bolnikom, ki imajo dalj časa dobro nadzorovan krvni tlak in so osvojili zdrav način življenja, je mogoče odmerek antihipertenzijskih zdravil zmanjšati ali zdravila celo ukiniti. Velja načelo, da je treba vsakemu bolniku zdravljenje individualno prilagoditi.

Kakšen je ciljni krvni tlak?

Za večino odraslih ljudi z arterijsko hipertenzijo je zaželeno, da se krvni tlak zniža pod 140/90 mm Hg. Obstajajo pa tudi izjeme, mednje sodijo bolniki s sladkorno boleznijo, pri katerih je zaželeno, da je krvni tlak nižji kot 140/85 mm Hg, in osebe, stare 80 let ali več, pri katerih je lahko primerno že znižanje krvnega tlaka pod 150/90 mm Hg.

Spremljanje krvnega tlaka

Če je vaš krvni tlak normalen (nižji od 130/85 mm Hg), priporočamo kontrolo vsaj vsaki dve leti. Če je vaš krvni tlak v visoko normalnem območju (od 130–139/85–89 mm Hg), priporočamo kontrolo vsaj enkrat na leto. Če imate visok krvni tlak, so potrebni pogostejši nadzori pri zdravniku; v času diagnostike na nekaj dni ali tednov (odvisno od višine krvnega tlaka), ob uvajanju zdravljenja na od dva do štiri tedne, po ureditvi krvnega tlaka pa na nekaj mesecev.

Kaj lahko storite za boljši nadzor krvnega tlaka?

tema meseca 25 2 visok tlakZ rednim jemanjem predpisanih antihipertenzijskih zdravil na predpisan način, spremembo življenjskega stila in spremljanjem učinkov zdravljenja z merjenjem krvnega tlaka doma (samomeritvami) boste bolj zanesljivo dosegli ciljni krvni tlak.

Spremembe življenjskega stila, s katerimi lahko preprečimo ali zdravimo arterijsko hipertenzijo ter zmanjšamo srčno-žilno tveganje Kajenje sodi med najpomembnejše dejavnike tveganja za srčno-žilne bolezni. Vpliva tudi na zvišanje krvnega tlaka in srčne frekvence. Arterijska hipertenzija je pri kadilcih teže vodljiva kot pri nekadilcih, saj so nekatera antihipertenzijska zdravila pri kadilcih manj učinkovita. Pogosteje se srečujemo tudi s hujšimi oblikami arterijske hipertenzije in zapleti. Vsem kadilcem svetujemo opustitev kajenja in jih spodbujamo, naj pri tem vztrajajo. Že nekaj tednov po opustitvi kajenja se tveganje za srčno-žilne dogodke pomembno zmanjša.

Arterijska hipertenzija je pri osebah s prekomerno telesno maso oziroma debelostjo ter osebah s centralnim tipom debelosti bistveno pogostejša kot pri ostali populaciji. Primernost telesne mase ocenjujemo z indeksom telesne mase (ITM), ki predstavlja razmerje med telesno težo v kg in kvadratom telesne višine v m2. Kadar je ITM med 18,4 in 24,9 kg/m2, je telesna masa normalna, v območju od 25,0 do 29,9 kg/m2 gre za prekomerno telesno maso, če je ITM 30,0 kg/m2 ali več pa za debelost. Centralni tip debelosti je prisoten (čeprav je ITM v normalnem območju), kadar se maščevje kopiči predvsem v trebušnem delu in je obseg pasu pri moških nad 102 cm, pri ženskah pa nad 88 cm.

Ti bolniki za enako znižanje krvnega tlaka potrebujejo več antihipertenzijskih zdravil kot bolniki z normalno telesno maso. Zmanjšanje telesne mase ne privede le do znižanja krvnega tlaka, temveč učinkuje tudi na znižanje povišanega krvnega sladkorja in maščob, ima pa tudi druge ugodne učinke. Zato sodi nadzor telesne mase med najpomembnejše nefarmakološke ukrepe. Zmanjšanje telesne mase dosežemo z zmanjšanjem vnosa energije in/ali povečanjem njene porabe. Hujšanje naj bo postopno. Pomembno je, da si ne zastavljamo nedosegljivih ciljev, saj ima lahko že znižanje telesne mase za pet kilogramov znaten učinek na krvni tlak.

Redna telesna dejavnost je osnova zdravega načina življenja. Dokazano vpliva na znižanje krvnega tlaka, zmanjšuje pa tudi srčno-žilno obolevnost in umrljivost. Vsem svetujemo redno zmerno telesno aktivnost, ki poleg dnevnih aktivnosti (denimo hoja po stopnicah namesto uporabe dvigala, vožnja s kolesom namesto z avtom …) vključuje tudi namensko vadbo (hitro hojo, tek, kolesarjenje, plavanje …). Osebam, ki so bile telesno neaktivne, svetujemo, da začnejo z desetminutno hitro hojo dvakrat na teden, telesno aktivnost pa postopoma podaljšujejo in stopnjujejo. Cilj je od 30- do 60-minutna vadba zmerne stopnje od štiri- do sedemkrat na teden.

V večini razvitih držav, pa tudi v Sloveniji, povprečni dnevni vnos soli presega deset gramov. Odnos med količino zaužite soli in višino krvnega tlaka je zvezen, kar pomeni, da večji ko je vnos soli, višji je krvni tlak, več pa je tudi posledic visokega krvnega tlaka. Ta učinek je izrazitejši pri osebah z zvečano občutljivostjo za natrij, ki narašča s starostjo, povečana je tudi pri bolnikih s sladkorno in ledvično boleznijo. Ker ima zmanjšanje vnosa soli poleg znižanja krvnega tlaka ter povečane učinkovitosti antihipertenzijskih zdravil še številne druge ugodne učinke (manjše izločanje kalcija z urinom, manjša pojavnost možganske kapi, astme, katarakte in raka na želodcu …), ga priporočamo vsem in ne le bolnikom z arterijsko hipertenzijo.

Priporočen dnevni vnos naj ne bi presegal petih gramov soli (NaCl) ali dveh gramov natrija, kar je približno ena čajna žlička soli. Vedeti moramo, da kar 80 odstotkov zaužite soli pri večini predstavlja tako imenovana skrita sol, to je sol v predelanih živilih in živilskih izdelkih ter v obrokih, pripravljenih v restavracijah. Da bi zmanjšali vnos soli, je priporočeno pripravljati jedi iz osnovnih živil in ne iz predhodno predelane hrane oziroma naj posamezni živilski izdelki ne vsebujejo več kot pet odstotkov priporočene dnevne količine soli. Uživanje prekomerno slanih izdelkov, kot so denimo suho oziroma prekajeno meso ali ribe, čips, kečap, sojina omaka, slani oreščki …, naj bi opustili oziroma jih uživali le izjemoma.

Da bi zmanjšali vpliv prekomernega vnosa soli na javno zdravje, Svetovna zdravstvena organizacija vladam priporoča postopno uvajanje predpisov oziroma ukrepov, s katerimi bi do leta 2025 za 30 odstotkov zmanjšali vnos soli. Na znižanje krvnega tlaka lahko vplivate tudi z zdravo prehrano. Uživajte več sadja, zelenjave in polnozrnatih izdelkov, mlečne izdelke z zmanjšanim deležem maščob, stročnice, pusto meso, perutnino (brez kože) in ribe (vsaj dvakrat na teden). Prehrana naj vsebuje čim manj nasičenih maščob, holesterola, dodanega sladkorja in soli.

Prekomerno uživanje alkohola je lahko vzrok zvišanega krvnega tlaka, zmanjšuje pa tudi učinek antihipertenzijskih zdravil. Zato priporočamo omejitev vnosa alkohola na od eno do dve enoti na dan pri moških in eno enoto na dan pri ženskah. Ena enota alkohola je eno malo pivo (0,25 l, 5 odstotkov alkohola) ali kozarec vina (1 dl, 10–14 odstotkov alkohola) ali kozarček žgane pijače (0,3 dl, 40 odstotkov alkohola).

Poskrbimo za pravilno merjenje krvnega tlaka

Z nepravilnim merjenjem krvnega tlaka lahko izmerimo lažno previsoke ali prenizke vrednosti krvnega tlaka. Da bodo meritve krvnega tlaka točne, moramo imeti brezhiben merilnik in primerno veliko manšeto, ki mora ustrezati obsegu nadlakti (podrobnosti o izbiri merilnika in manšete najdete na spletni strani www.hipertenzija. org). Meritve krvnega tlaka izvajajte v sproščenem položaju sede, naslonjeni na hrbet, stopala naj počivajo na tleh. Manšeto namestite neposredno na sredino nadlakti v višini srca, dva centimetra nad komolčno kotanjo. Manšeta naj ne bo navezana pretesno ali preohlapno, pod njo naj bo za prst ali dva prostora. Podlaket naj sproščeno leži na podlagi (mizi). Krvni tlak izmerite šele po petminutnem počitku sede, vedno opravite dve zaporedni meritvi s presledkom ene ali dveh minut. Med merjenjem krvnega tlaka ne govorite, poslušajte radia ali glejte televizije in se ne premikajte. Krvni tlak vedno merite na isti strani. Da se izognete lažno zvišanim vrednostim krvnega tlaka, pol ure pred merjenjem ne kadite, ne uživajte kave, pravega čaja in drugih pijač, ki vsebujejo kofein. Merjenja krvnega tlaka ne opravite vsaj dve uri po obilnem obroku ali eno uro po večjem telesnem naporu. Ne merite krvnega tlaka, če se vam mudi, vam je hladno, ste vznemirjeni, vas kaj boli in ne da bi pred tem opravili fiziološke potrebe. Rokav zavihajte tako, da ne stiska nadlakti. Med merjenjem ne prekrižajte nog. Vrednosti krvnega tlaka in čas merjenja si zapišite.

Običajno svetujemo, da si krvni tlak izmerite zjutraj pred zajtrkom in zvečer pred spanjem ali pa dve uri po večerji. Krvnega tlaka ni treba meriti vsak dan. Kako pogosto naj bi si doma merili krvni tlak, vam bo svetoval vaš zdravnik. Pogostejše meritve svetujemo v času diagnostike in uvajanja ali spreminjanja terapije, medtem ko po ureditvi krvnega tlaka zadošča merjenje enkrat na teden ali celo enkrat na mesec. Pri samomeritvah krvnega tlaka velja, da je krvni tlak normalen, če je sistolični krvni tlak pod 135 mm Hg, diastolični pa pod 85 mm Hg.

Namen zdravljenja arterijske hipertenzije

Z znižanjem krvnega tlaka za 10/5 mm Hg (kar predstavlja učinek enega zdravila ali nefarmakološkega ukrepa) se zmanjša tveganje za nastanek srčnega popuščanja za 50 odstotkov, možganske kapi za 38 odstotkov, miokardnega infarkta za 15 odstotkov in smrti za 10 odstotkov. Namen zdravljenja arterijske hipertenzije je doseči kar največje zmanjšanje srčno-žilnega tveganja, kar lahko dosežemo le z dobrim nadzorom krvnega tlaka in hkratnim obvladovanjem drugih prisotnih dejavnikov tveganja.

Arterijska hipertenzija – tihi ubijalec

Nadzor arterijske hipertenzije po svetu in pri nas ni na želeni ravni. Glede na razpoložljive podatke ocenjujemo, da ima pri nas le tretjina vseh oseb z arterijsko hipertenzijo dobro urejen krvni tlak, druga tretjina kljub zdravljenju ne dosega ciljnih vrednosti krvnega tlaka, tretjina oseb pa ne ve, da ima visok krvni tlak, ki bi ga bilo treba zdraviti. Razlogov za to je več, med pomembnejše sodi nem potek bolezni, zato pravimo, da je visok krvni tlak tihi ubijalec. Ker le s pravočasnim odkrivanjem in ustreznim zdravljenjem lahko preprečimo ali vsaj odložimo nastanek posledic arterijske hipertenzije, je pomembno, da poznamo svoj krvni tlak, saj lahko le tako ustrezno ukrepamo.

Svetovna liga za hipertenzijo si že več let prizadeva povečati zavedanje o hipertenziji in izboljšati njen nadzor po vsem svetu. V ta namen bodo ob svetovnem dnevu hipertenzije, ki ga obeležujemo 17. maja, potekale različne aktivnosti. Letošnje geslo se glasi: »POZNAJ SVOJ KRVNI TLAK!« Svetovna liga za hipertenzijo si je v letošnjem letu zadala, da pridobi meritve krvnega tlaka treh milijonov ljudi po vsem svetu. Združenje za hipertenzijo bo pri tej akciji sodelovalo tudi letos. Vse vljudno vabimo, da se nam pridružite in si v času od 17. do 24. maja 2016 izmerite krvni tlak in nam podatke posredujete na spletni naslov www.hipertenzija.org. V primeru, da bo vaš krvni tlak kljub večkratnim meritvam nad 140/90 mm Hg, se o nadaljnjih ukrepih posvetujte z izbranim zdravnikom.

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
 
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112