Sonce sije vsepovsod, ne le na plaži

jun 12

Pogosto se ne zavedamo, da nas sonce spremlja vsepovsod, ne le na plaži. Z nami je doma na vrtu, ko vozimo kolo, se ukvarjamo s športom, hodimo v hribe ali se družimo na prostem.

Sonce je vir življenja na Zemlji. Brez njegove svetlobe in toplote ne bi preživeli. Njegovi žarki na človeka v številnih pogledih delujejo blagodejno. Dobro vplivajo na psihično počutje. Omogočajo nastajanje za življenje pomembnega vitamina D. Vendar sončna svetloba še zdaleč ne prinaša le koristi. Škodljive posledice prekomernega izpostavljanja soncu čuti naša koža. Ta se je tekom evolucije razvila tako, da je do določene mere prilagojena izpostavljenosti sončnim žarkom. S porjavitvijo se vsaj nekoliko zaščiti pred nadaljnjimi poškodbami.

V severnih deželah, kjer je sonca malo, imajo ljudje izrazito svetlo polt, okrog ekvatorja, kjer je moč sonca največja, pa izrazito temno. Ker ima sonce sposobnost kožo poškodovati, so se razvili številni popravljalni mehanizmi, ki te okvare odpravljajo. Vendar ne zmorejo popraviti prav vseh poškodb. Nekatere ostanejo za vedno, se kopičijo, seštevajo in postanejo vidne po mnogih letih kot pozne posledice pretiranega izpostavljanja soncu – staranje kože in kožni rak.

Ultravijolično sevanje

dr26 zascita 1Sonce seva več vrst svetlobe. Vidno svetlobo zaznavamo z očmi, infrardečo zaznavamo kot toploto, ultravijolično sevanje pa je del spektra sončne svetlobe, ki ga z našimi čutili ne moremo zaznati. Prav ta naši koži najbolj škodi. To nevidno svetlobo glede na valovno dolžino razdelimo na tri vrste žarkov: UV-A, UV-B in UV-C. Zadnji se absorbirajo v atmosferi, v ozonski plasti, in zemeljske površine ne dosežejo. Če bi jo, življenja na zemlji ne bi bilo, saj uničujejo žive celice.

Površino Zemlje dosežejo žarki UV-A in UV-B in ti so tisti, ki so za kožo škodljivi. Imajo sposobnost okvare celičnih struktur in tudi njihovega dednega materiala. Ob pretiranem izpostavljanju povzročijo sončno opeklino – zanjo so v največji meri odgovorni žarki UV-B. Žarki UV-A so povezani z alergijskimi reakcijami, povezanimi s soncem in prezgodnjim staranjem kože. Oboji pa aktivno sodelujejo pri nastanku kožnega raka. Žarki UV-A zelo dobro prehajajo skozi oblake in skozi steklo ter tudi globoko v vodo. Jakost njihovega sevanja je ves dan približno enaka.

Okensko steklo nas pred njimi ne zaščiti, torej smo jim izpostavljeni tudi v avtu ali pisarni. Žarki UV-B slabše prehajajo skozi oblake, skozi steklo pa ne morejo prodreti. Najnevarnejši so sredi dneva, kadar je sonce visoko na nebu, zjutraj in zvečer pa so šibkejši.

Barva polti

Barvo polti podedujemo. Strokovno jo imenujemo fototip kože. Od barve polti je odvisno, koliko sočnih žarkov koža še varno prenese oziroma kako se je sposobna pred njihovimi neugodnimi vplivi zaščititi sama. Osnovna barva polti je odvisna od količine zaščitnega pigmenta melanina. Ta je rjave barve in zato je koža z malo melanina zelo svetla, tista z veliko pigmenta pa temno rjava ali celo črna. Melanin se tvori tudi pod vplivom sončnih žarkov in tako koža, ki je izpostavljena soncu, postane temnejša – zagorela. Ljudje se med seboj zelo razlikujemo po barvi polti – to pomeni, da se razlikujemo glede na sposobnost tvorbe zaščitnega pigmenta.

Tisti, ki jih uvrščamo v fototip 1, imajo zelo slabo sposobnost tvorbe melanina, zato so zelo svetlopolti in rdečelasi. Njihova koža sonca ne prenese, že ob kratkem izpostavljanju postane opečena in nikoli ne porjavi. To pomeni, da se pred soncem nikakor ne more zaščiti. Ljudje s tako poltjo običajno živijo v severnih krajih in so prilagojeni na okolje, kjer je sončnega sevanja malo.

Koža pri ljudeh, ki jih uvrščamo v fototip 2, je svetla, prav tako so svetli lasje in oči. Tudi njih sonce zelo hitro opeče, vendar počasi vsaj malo porjavijo. V naših krajih, kjer je sonca spomladi in poleti relativno veliko, ima največ ljudi polt, ki sodi v fototip 3, srednje svetlo, rjave ali črne lase in svetlo rjave oči. Ta tip kože je manj občutljiv na sončne žarke in ob postopnem izpostavljanju soncu počasi porjavi. Sončna opeklina se pojavi po približno 20 do 30 minutah nezaščitenega izpostavljanja opoldanskemu poletnemu soncu.

Fototip 4 imenujemo tudi mediteranski tip. Zanj so značilni temnejša, olivna polt, temni lasje in oči. Sončne opekline so redke, koža ob izpostavljanju soncu hitro porjavi in se ob tem dobro zaščiti. Kot pove ime, ti ljudje živijo v sončnih mediteranskih krajih, njihova koža je na to okolje dobro prilagojena. Temnopolte ljudi uvrščamo v fototipa 5 in 6. Vsak posameznik mora upoštevati barvo svoje polti in temu primerno prilagoditi izpostavljanje soncu in zaščito.

Koža otrok in mladostnikov

Fototip kože je torej najpomembnejši pokazatelj, kako se bo koža na soncu obnašala. Sonce največ škode povzroči svetlopoltim ljudem, ki nikoli oziroma le s težavo porjavijo. Manjšo škodo bodo utrpeli tisti s temno poltjo, ki hitro in obilno zagori. Poleg barve polti pa na okvare kože zaradi sonca vplivajo tudi količina UV-sevanja, ki ga v življenju prejmemo, ter njegova moč in tudi starost. Otroci imajo največje tveganje za okvare kože zaradi neprimernega in prekomernega izpostavljanja soncu. Škoda, ki je povzročena v otroštvu in mladosti, je najpomembnejša za razvoj kožnega raka v poznejših letih. V prvih 18 letih življenja prejmemo večino vseh sončnih žarkov v življenju. Igra na prostem je pomembna, vendar se nikoli ne sme končati s sončno opeklino.

Sonce sije vsepovsod. Zaščitite se!

To je geslo letošnjega dneva boja proti melanomu, ki je potekal 23. maja pod okriljem Združenja slovenskih dermatovenerologov. Gre za del evropskega projekta Euromelanoma day, v katerem slovenski dermatologi sodelujemo že deveto leto. Projekt se je začel v Belgiji leta 1999 in trenutno združuje 33 evropskih držav. Njegov namen je ozaveščanje o nevarnostih kožnega raka, njegovem zgodnjem odkrivanju in tudi o varnem obnašanju na soncu. Del projekta so tudi brezplačni pregledi kožnih znamenj, ki jih dermatologi opravljamo prostovoljno. Tudi letos se je projektu pregledovanja kožnih znamenj pridružila dermatološka ambulanta Klinike Doktor 24. Na tak način je bilo na evropski ravni pregledanih že več kot 450.000 ljudi.

Letošnji slogan poudarja pomen varnega obnašanja na soncu in skuša opozoriti na dejstvo, da izpostavljanje soncu pogosto povezujemo le s poletnimi počitnicami na plaži. Pozabljamo na vse ostale aktivnosti na prostem, kjer smo prav tako izpostavljeni soncu. Torej, zaščitimo svojo kožo, tudi ko delamo na vrtu, kolesarimo, se ukvarjamo s športom, hodimo v hribe ali se družimo na prostem.

Doc. dr. Liljana Mervic

dr. med., specialistka dermatovenerologije, dermatološka ambulanta Klinike Doktor 24

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112