Diagnostika kronične venske bolezni

sep 18

V veliko pomoč pri odkrivanju posameznikov z venskim popuščanjem je fotopletizmografska preiskava. Diagnozo postavimo s flebološkim kliničnim pregledom, pri katerem uporabimo ročni doplerski ultrazvočni aparat. Pogosto je za natančen prikaz venskega sistema nog ter določitev področij povratnega toka venske krvi potrebna tudi obsežnejša dupleksna ultrazvočna preiskava. Za orientacijsko ugotavljanje ustreznosti arterijske prekrvitve nog pa določimo gleženjski indeks.

Fotopletizmografska preiskava venskega žilja nog

venske bolezni 1To je preventivna, računalniško vodena, neinvazivna, neboleča, enostavna in hitra preiskava, ki traja približno deset minut. Temelji na merjenju časa ponovne polnitve drobnega žilja kože in podkožja po dejavnosti mišične črpalke goleni. Pri kronični venski bolezni se zaradi slabo delujočih venskih zaklopk in povratnega toka krvi žilje kože in podkožja napolni hitreje kot pri zdravih in normalno delujočih venah nog. S preiskavo ugotavljamo tudi učinkovitost mišične črpalke. Preiskavo izvedemo tako, da preiskovancu, ki sedi, deset centimetrov nad notranjima gležnjema namestimo tipali. Preiskovanec mirno sedi eno minuto, nato pa s petami na tleh desetkrat dvigne stopali od tal in s tem aktivira mišično črpalko nog – s tem oponaša gibanje nog med hojo. Venski sistem nog se ob taki aktivnosti izprazni. Po končani aktivnosti preiskovanec spet eno minuto mirno sedi. V vsem tem času aparat meri spremembe prekrvljenosti kože in jih prikaže v obliki fotopletizmografske krivulje. Čas polnitve drobnega žilja kože in podkožja, ki je krajši od 25 sekund, je patološki. Če je čas polnitve daljši od 25 sekund, je venski sistem nog zdrav in kompetenten. Preiskava je orientacijske narave, vendar zanesljiva. Namenjena je odkrivanju posameznikov z vensko boleznijo. V primeru patoloških vrednosti je potreben pregled pri dermatologu flebologu.

 

 

• Imate krčne žile?

• Imate bolečine v nogah, ki so izrazitejše zvečer?

• So vaše noge zvečer utrujene in težke?

• Vam noge otekajo in je oteklina izrazitejša zvečer?

• Je imel ali ima kdo v vaši ožji družini krčne žile ali golenjo razjedo?

Če ste pritrdilno odgovorili vsaj na eno vprašanje, obstaja možnost, da imate kronično vensko bolezen. Priporočamo vam preventivno fotopletizmografsko preiskavo ven nog, ki izmeri delovanje venskih zaklopk in učinkovitost mišične črpalke goleni.

 

Flebološki pregled Flebolog najprej z usmerjenimi vprašanji poizve o težavah in možnih vzrokih za kronično vensko bolezen. Nato opravi klinični pregled, pri katerem je pacient v stoječem položaju. To omogoči dobro vidljivost krčnih žil, ki se v stoječem položaju napolnijo. Ugotavlja prisotnost otekline in morebitnih kožnih sprememb, povezanih z vensko boleznijo. Orientacijsko z ročnim doplerskim ultrazvočnim aparatom oceni kompetentnost venskih zaklopk v dimljah. To ponavadi zadostuje za postavitev diagnoze kronične venske bolezni. Hkrati orientacijsko oceni tudi ustreznost arterijske prekrvitve nog. Glede na simptome in znake venske bolezni se odloči o potrebi po natančnejšem dupleksnem ultrazvočnem pregledu ven nog oziroma o vrsti zdravljenja.

Dupleksni ultrazvočni pregled ven nog Razporeditev povrhnjih ven pri človeku ni konstantna, to pomeni, da pri vsakem posamezniku potekajo drugače, celo potek ven na desni in levi strani pri istem človeku ni identičen. Dupleksna ultrazvočna preiskava ven nog nam omogoči natančen prikaz vseh ven nog, njihovega poteka in tudi področij povratnega toka krvi, to je področij, kjer venska kri teče navzdol namesto navzgor. Ultrazvočni preiskavi v zadnjem času pomembnost zelo narašča, saj omogoča zelo natančen prikaz ven, hkrati pa je neinvazivna in neboleča. Pacient je med pregledom povrhnjih ven v stoječem položaju z razbremenjeno preiskovano nogo. Zdravnik s pomočjo ultrazvočne slike na zaslonu ocenjuje potek povrhnjih ven, njihov premer in prehodnost, poleg tega pa tudi morebitno prisotnost patološkega povratnega toka krvi, njegovo trajanje in obseg. Hkrati pregleda tudi globoke vene, predvsem njihovo prehodnost in odsotnost strdkov – globoke venske tromboze. Po opravljeni preiskavi napiše izvid, v katerem natančno popiše potek in delovanje venskega sistema nog. Informacije, ki jih pridobimo s to preiskavo, so ključne za izbiro najustreznejšega načina zdravljenja venske bolezni, hkrati pa je preiskavo mogoče poljubno ponavljati in s tem spremljati stanje bolezni tudi po zdravljenju.

 

• Ste starejši od 45 let?

• Redno kadite?

• Imate zvišan krvni tlak ali sladkorno bolezen?

• Imate povečano telesno težo?

• Ali med hojo občutite stiskajočo bolečino v mečih in/ali stegnih?

Če ste pritrdilno odgovorili vsaj na eno vprašanje, obstaja možnost, da imate aterosklerozo in periferno arterijsko bolezen. Priporočamo vam preventivno merjenje gleženjskega indeksa. Ta pomeni razmerje med vrednostjo sistoličnega krvnega tlaka, izmerjenega na nadlakti, in sistoličnega krvnega tlaka, izmerjenega nad levim oziroma desnim gležnjem.

 

Določanje gleženjskega indeksa Gleženjski indeks je razmerje med vrednostjo sistoličnega krvnega tlaka, izmerjenega na nadlakti, in sistoličnega krvnega tlaka, izmerjenega nad levim oziroma desnim gležnjem. Pomaga nam pri oceni ustreznosti arterijske prekrvitve nog. Pred preiskavo je potreben vsaj desetminutni počitek sede. Med meritvijo preiskovanec leži. Zdravstveni tehnik namesti manšete za merjenje krvnega tlaka na nadlaket in nad oba gležnja. Aparat samodejno napihne manšete in nato počasi spušča zrak, hkrati pa z ultrazvočno sondo nad arterijami izmeri sistolični krvni tlak. Nato izračuna vrednost gleženjskega indeksa posebej za desno in levo nogo. Določitev gleženjskega indeksa je neboleča, neinvazivna in nenevarna preiskava. Traja približno od 10 do 15 minut in jo lahko poljubno ponavljamo. Pri zdravi osebi je vrednost gleženjskega indeksa med 1 in 1,4. Pri bolniku s periferno arterijsko boleznijo so arterije na nogah zožene in je vrednost gleženjskega indeksa manjša od 0,9. Vrednost je tem nižja, čim večja je zožitev ali zapora arterij nog. Tisti, ki imajo vrednost gleženjskega indeksa večjo od 0,8, ponavadi še nimajo subjektivnih težav (bolezen je v tej fazi še asimptomatska), pri nižjih vrednostih pa se med hojo že lahko pojavljajo stiskajoče bolečine v mečih oziroma stegnih. Z meritvijo gleženjskega indeksa lahko poleg napredovale periferne arterijske bolezni odkrijemo tudi njene predklinične oblike, ki še ne povzročajo subjektivnih težav, torej posameznik za bolezen še ne ve. V primeru patoloških vrednosti je potrebna nadaljnja obravnava pri angiologu.

 

Doc. dr. Liljana Mervic

dr. med., specialistka dermatovenerologije, dermatološka ambulanta Klinike Doktor 24

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112