Dolgotrajne driske, bolečine, neješčnost?

feb 19

Kronična vnetna črevesna bolezen je skupina bolezni, za katero je značilno kronično vnetje črevesa oziroma celotne prebavne cevi. V skupino prištevamo ulcerozni kolitis, Crohnovo bolezen in redkejši indeterminiran sindrom.

Crohnova bolezen lahko prizadene kateri koli del prebavne cevi, medtem ko je ulcerozni kolitis praviloma omejen na debelo črevo. Zbolijo predvsem mladi med 20. in 30. letom, v Sloveniji pa je približno šest tisoč bolnikov. Najpogostejši simptomi in znaki so dolgotrajne driske, blato, pomešano s krvjo, bolečine v trebuhu, neješčnost in hujšanje ter povišana telesna temperatura. Bolezen potrdimo z endoskopskim pregledom prebavil. Zdravimo jo s protivnetnimi zdravili, kortikosteroidi, imunomodulatorji in biološkimi zdravili. Včasih je potrebna tudi operacija črevesa.

Genetika in dejavniki okolja

Vzrok kroničnega vnetja črevesa ni pojasnjen. Pomembno vlogo pri nastanku bolezni imajo genetski dejavniki, hkrati pa na potek bolezni pomembno vplivajo tudi dejavniki okolja. Pojavnost te bolezni se sicer pomembno razlikuje med različnimi deli sveta; več bolnikov je v zelo razvitih državah, predvsem v severnih in zahodnih državah Evrope.

Pri ulceroznem kolitisu se vnetje vedno začne v debelem črevesu, običajno v danki, in se pozneje širi navzgor po črevesu ter ga lahko prizadene v celoti – govorimo o pankolitisu. Prizadetost danke je, ne glede na stopnjo prizadetosti preostalega črevesa, vedno prisotna. Sprememb na preskok, ki so značilne za Crohnovo bolezen, pri ulceroznem kolitisu ne vidimo. Vnetje prizadene sluznico in podsluznico, tvorijo se lahko ognojki in razjede. Sluznica je zrničasta in ranljiva. Kadar gre za težje oblike bolezni, se lahko tvorijo izrastki psevdopolipi, v najhujših primerih ulceroznega kolitisa se lahko vnetje razširi tudi na globlje plasti črevesa in zajame celo podsluznico in mišično plast.

Za razliko od ulceroznega kolitisa lahko pri Crohnovi bolezni pride do prizadetosti katerega koli dela prebavnega trakta. Najpogosteje sta prizadeta končni del tankega črevesa in debelo črevo, v ustih, požiralniku in želodcu pa so spremembe veliko redkejše. Prizadete so vse plasti prebavne cevi, pri čemer so lahko globlje plasti prizadete tudi, kadar ni videti sprememb na sami sluznici. Za Crohnovo bolezen je značilno menjavanje vnetih in zdravih segmentov črevesne stene – spremembe na preskok.

Ulcerozni kolitis in Crohnova bolezen običajno potekata v zagonih, kjer se lahko teža bolezni spreminja. Med zagoni bolezni so lahko prisotna tudi daljša obdobja, ko je bolnik v tako imenovani remisiji in nima znakov bolezni. Bolezni imata veliko skupnih oziroma podobnih kliničnih znakov, v nekaterih pa se tudi pomembno razlikujeta.

Podrobno: ulcerozni kolitis

Ulcerozni kolitis prizadene sluznico debelega črevesa, zato so najpogostejši simptomi krvavitev iz danke, driske in bolečine v trebuhu s krči – občutek siljenja na blato. Bolezen pri približno polovici bolnikov poteka v blagi obliki. Ponavadi gre za postopen razvoj driske, ki se ji pozneje pridružijo tudi črevesne krvavitve. Sistemski znaki, kot so izguba teže, neješčnost, povišana telesna temperatura, niso prisotni. V teh primerih ulcerozni kolitis najpogosteje prizadene končni del debelega črevesa. Zmerna oblika bolezni se pojavlja pri eni tretjini bolnikov z ulceroznim kolitisom. Za to obliko bolezni so značilne krvave driske, krči in občutek napetosti trebuha. Pogosto so pridruženi sistemski znaki zmerno povišana temperatura, izguba teže in neješčnost ter blaga slabokrvnost.

Težja oblika ulceroznega kolitisa se kaže pri desetih odstotkih bolnikov. Ponavadi imajo ti bolniki več kot šest krvavih drisk na dan, pridruženi so resni sistemski znaki, visoka temperatura, slabokrvnost, povečano število belih krvničk in zmanjšana koncentracija proteinov albuminov v krvi. Pri teh bolnikih lahko pride do zelo resnih zapletov, kamor uvrščamo resne krvavitve, prekomerno razširitev črevesa (toksični megakolon) in predrtje črevesa.

Pri manj kot petih odstotkih bolnikov z ulceroznim kolitisom prevladujejo izvenčrevesni znaki, kot so zastoj rasti, vnetje sklepov, kožne spremembe ali pridružene jetrne bolezni. Ob kliničnem pregledu so znaki ponavadi odvisni od razširjenosti, trajanja in resnosti osnovne bolezni.

Podrobno: Crohnova bolezen

Klinična slika Crohnove bolezni je odvisna predvsem od mesta prizadetosti in razširjenosti bolezni. Pri večini je prizadet zadnji del tankega črevesa – ileuma. Več kot polovica teh bolnikov ima hkrati prizadeto tudi debelo črevo. Nekateri imajo prizadeto samo tanko črevo.

Prizadetost tankega črevesa se ponavadi kaže z znaki slabše prehranjenosti, vključno z driskami, bolečinami v trebuhu in izgubo telesne teže. Simptomi večinoma napredujejo počasi.

Znaki prizadetosti debelega črevesa se klinično ne razlikujejo od znakov pri ulceroznem kolitisu, zaradi česar je v teh primerih natančna diagnostika še posebno pomembna. Ponavadi so prisotne krvave driske in krči.

Kadar je bolezen omejena na požiralnik ali želodec se lahko kaže s slabostmi, bolečinami v trebuhu, bruhanjem, zavračanjem hrane in bolečinami pri požiranju. Ob kliničnem pregledu lahko pri bolnikih s Crohnovo boleznijo ugotovimo boleč trebuh, lahko zatipamo zadebeljeno črevesno vijugo. Bolnik ima lahko povišano telesno temperaturo, koža je lahko bleda zaradi slabokrvnosti, ugotovimo lahko tudi otekle sklepe. Ob zadnjični odprtini lahko najdemo ognojke.

Postavitev diagnoze

Poleg pogovora, telesnega pregleda in laboratorijskih testov je osnovna preiskava za potrditev kronične vnetne črevesne bolezni kolonoskopija. To je preiskava, pri kateri z endoskopom pogledamo v notranjost črevesa. Omogoča natančen pregled sluznice debelega črevesa in zadnjega dela tankega črevesa ter tudi odvzem tkiva za histološko preiskavo. Dokončno diagnozo kronične vnetne črevesne bolezni lahko s pomočjo mikroskopa postavi zdravnik patolog na podlagi odvzetih vzorcev debelega ali tankega črevesa. Pri bolnikih s Crohnovo boleznijo je treba opraviti tudi endoskopsko preiskavo zgornjih prebavil (gastroskopija) in slikovne preiskave (RTG ali magnetna resonanca) tankega črevesa.

Zapleti bolezni: krvavitve, predrtje, fistule

Brez ustreznega zdravljenja lahko pride do resnih zapletov bolezni. Pri ulceroznem kolitisu se pojavijo obilne krvavitve, prekomerna razširitev črevesa in predrtje. Pri Crohnovi bolezni prav tako lahko pride do predrtja črevesne stene, nastanka fistul (povezav prizadetega dela črevesa z drugimi vijugami črevesa, kožo, nožnico) ali ognojkov. Zaradi napredujočega vnetja in brazgotinjenja nastane zožitev prebavne cevi in včasih celo popolna zapora črevesa.

Več možnih terapij

Kronično vnetno črevesno bolezen zdravimo s protivnetnimi zdravili, s kortikosteroidi in z imunomodulatornimi zdravili. Običajno dosežemo umiritev vnetja in so bolniki brez težav. Če standardno zdravljenje ni uspešno, so na voljo tudi biološka zdravila; zdravljenje z njimi odobri posebna komisija oziroma konzilij. Zdravljenje s standardnimi zdravili je mogoče zaobiti in takoj predpisati biološka zdravila, kadar je potek bolezni tako hud in agresiven, da ne pomagajo nobena druga zdravila.

Pred začetkom zdravljenja vsakega bolnika najprej temeljito poučimo o zdravljenju z biološkimi zdravili in o posebnostih, ki jih prinesejo. Kot pri vseh zdravilih so tudi pri teh možni neželeni stranski učinki, s katerimi mora biti bolnik dobro seznanjen, tako kot tudi z možnostmi za uspeh zdravljenja. Pred začetkom zdravljenja bolnik opravi vse potrebne preiskave, ki jih ni malo. Izključiti morajo obolenja, kot so resne okužbe, srčno popuščanje, nevrološke bolezni (predvsem multiplo sklerozo), rak in virusne hepatitisi ter tuberkuloza.

Nekateri bolniki potrebujejo tudi operativni poseg, ponavadi zaradi zožitev oziroma stenoz črevesne stene pri Crohnovi bolezni. Bolnikom s hudo obliko ulceroznega kolitisa, pri katerih niti biološka zdravila ne prinesejo želenega uspeha, je treba odstraniti celotno debelo črevo.

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112