Cvetoča pomlad in nadležno kihanje

mar 12

Alergijski rinokonjunktivitis, kakor strokovno poimenujemo seneni nahod, je najpogostejša alergijska bolezen. V bolj ali manj izraženi klinični sliki ga najdemo pri približno 25 odstotkih odrasle populacije, najpogostejši je v starostni skupini 15–25 let.

Pogostnost alergijskih bolezni v zadnjih letih skoraj dramatično narašča, vzrokov za to pa ne poznamo povsem. Med možnimi vzroki raziskovalci izpostavljajo moderen način življenja, stres in onesnaženost ozračja. Zakaj določeni posamezniki tvorijo specifična protitelesa ali specifične limfocite, ni znano. Veliko vlogo pri tem pripisujemo genetskim dejavnikom, zato se alergijske bolezni pogosteje pojavljajo znotraj določenih družin. Samo prisotnost specifičnih protiteles ali limfocitov še ne pomeni, da se bo pri takem posamezniku razvila katera od alergijskih bolezni.

Preobčutljivostna reakcija tipa 1

Seneni nahod je alergijsko vnetje očesne veznice, nosne sluznice ali obeh hkrati, pridruženo je lahko tudi vnetje sluznice obnosnih votlin. Je primer bolezni, ki nastane zaradi preobčutljivostne reakcije tipa 1, ki jo posredujejo specifična protitelesa IgE. Ko se senzibilizirani bolniki, ki imajo specifična protitelesa IgE v krvi vezana na imunske celice, srečajo z alergenom, to povzroči reakcijo, pri kateri se sproščajo histamin in drugi mediatorji, ki s svojimi učinki povzročajo simptome senenega nahoda.

Izcedek iz nosu, kihanje, rdeče oči

Značilni simptomi senenega nahoda so oteklina nosne sluznice, kar lahko povzroči slabšo prehodnost ali neprehodnost nosu, srbenje nosu, obilen voden izcedek in pogosto kihanje. Pri vnetju očesne veznice se pojavijo rdečina, srbenje in solzenje. Veznica lahko tudi oteče. Kadar se vnetje razširi na sluznico obnosnih votlin, se pojavi glavobol. Pri približno polovici bolnikov s senenim nahodom se alergijsko vnetje razširi tudi na spodnja dihala, kar lahko povzroči nastanek astme ali poslabšanje že obstoječe astme. Simptomi pridružene astme so oteženo dihanje v mirovanju ali med telesnim naporom, suh, dražeč kašelj in piskanje v prsnem košu. Simptomi senenega nahoda in tudi morebitne pridružene astme so značilno intenzivnejši, kadar je v ozračju velika koncentracija cvetnega prahu (praviloma v jasnem in vetrovnem vremenu). Velja tudi obrnjeno, da se simptomi senenega nahoda umirijo v deževnem vremenu.

Problematičen je cvetni prah vetrocvetk

Seneni nahod se razvije pri bolnikih, ki se senzibilizirajo oziroma tvorijo specifična protitelesa IgE proti alergenom, ki se pojavljajo v cvetnemu prahu vetrocvetnih rastlin. Cvetnega prahu žužkocvetnih rastlin je premalo, da bi bil klinično pomemben, razen pri posameznikih, ki so mu poklicno izpostavljeni, denimo delavci v rastlinjakih. Ko se protitelesa IgE srečajo z alergenom, proti kateremu so usmerjena, nastane alergijsko vnetje. Simptomi senenega nahoda se značilno pojavijo v sezoni cvetenja rastline, na cvetni prah katere je bolnik preobčutljiv. Bolniki, preobčutljivi za cvetni prah leske, imajo težave že februarja, če je zima mila, pa lahko že sredi januarja. V istem obdobju kot leska cveti jelša. Konec marca in aprila cveti zelo alergogena breza. Pomembne so botanične povezave rastlin, ker med sorodnimi rastlinami lahko prihaja do navzkrižne alergije. Simptomi senenega nahoda se zaradi navzkrižne alergije pojavljajo tudi v sezoni cvetenja sorodnih rastlin. Leska je v sorodu z jelšo, pa tudi z brezo in brezovkami, breza pa z gabrom in bukovkami, med katere prištevamo bukev, hrast in kostanj. Zaradi navzkrižne alergije imajo bolniki, preobčutljivi za cvetni prah jesena, težave v času cvetenja forzicije, kaline ali španskega bezga. Pogosta je tudi senzibilizacija s cvetnim prahom trav, ki najintenzivneje cvetijo v maju in juniju. Konec poletja in zgodaj jeseni povzroča simptome senenega nahoda preobčutljivost za cvetni prah plevelov in zeli, med katerimi sta najbolj alergogena pelin in ambrozija.

Klinična slika zelo spominja na navadni prehlad

Pomembna razlika med obema je, da prehlad ne traja več kot teden dni, seneni nahod pa lahko traja tudi več mesecev in se pojavlja vsako leto v istem obdobju, v obdobju cvetenja rastline, na cvetni prah katere je bolnik preobčutljiv. Pri senenem nahodu telesna temperatura praviloma ni povišana. Bolezen spremljajo tudi splošni simptomi: utrujenost, splošno slabo počutje, motnje koncentracije in motnje razpoloženja. Glede na rezultate nekaterih raziskav se pri bolnikih s senenim nahodom pogosteje kot v splošni populaciji razvijeta depresija in anksioznost.

Od težav do diagnoze

Diagnozo senega nahoda postavi specialist alergolog na podlagi zgodovine bolezni, kliničnega pregleda in rezultatov testov. Ker je treba izključiti druge možne vzroke kroničnega vnetja nosne sluznice, mora bolnik opraviti tudi pregled pri specialistu ORL. Na druge vzroke pomislimo predvsem, kadar je zamašena samo ena nosnica ali kadar so prisotni samo simptomi zapore nosu brez izcedka, srbenja ali kihanja. Tudi prisotnost gnojnega izcedka iz nosnic ali zatekanje sluzi po zadnji steni žrela nista značilnosti senenega nahoda, pa tudi odsotnost voha ne. Senzibilizacijo skušamo dokazati s kožnimi testi alergije in serološkimi metodami (merjenje koncentracije specifičnih protiteles IgE) ter drugimi alergološkimi testi, med katerimi je zlasti uporaben test aktivacije bazofilcev. Rezultate alergoloških testov vedno vrednotimo glede na anamnestične podatke. Klinično pomembni so tisti alergeni, ki po izpostavitvi bolniku povzročijo simptome alergijskih bolezni. V diferencialni diagnostiki si pomagamo tudi s citološkim pregledom nosnega izpirka: pri bolniku z alergijskim vnetjem nosne sluznice je delež eozinofilnih granulocitov pomembno povečan. Vedno ocenimo intenzivnost simptomov oziroma težo klinične slike senenega nahoda. Pri zmerni in težki klinični sliki simptomi senenega nahoda povzročajo motnje spanja in bolnika motijo pri delu ali v šoli. Cilj zdravljenja je odpraviti moteče simptome in bolniku omogočiti normalno spanje, življenje in delo.

Zdravljenje je odvisno od izraženosti simptomov

Ker so simptomi izrazito odvisni od količine alergena, ki so mu bolniki izpostavljeni, morajo bolniki čim bolj dosledno upoštevati navodila za izogibanje cvetnemu prahu. Ko je vreme sončno in vetrovno, naj se izogibajo bivanju na prostem. V takem vremenu odsvetujemo zračenje stanovanja in sušenje perila na prostem. Po gibanju na prostem se je priporočljivo stuširati, oprati lase, izprati oči in nos s fiziološko raztopino ter se preobleči. Rekreacija na prostem naj bo omejena na deževno vreme in obdobje neposredno po dežju ter zgodnje jutranje ure, ko je koncentracija cvetnega prahu v ozračju najmanjša. Bolnikom svetujemo, naj sproti spremljajo napoved koncentracije cvetnega prahu v ozračju, ki je objavljena na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Kako pomagajo zdravila

Kadar z izogibanjem alergenu ne uspemo odpraviti simptomov, bolniku predpišemo medikamentozno zdravljenje. Predpisujemo antihistaminike, ki blokirajo histaminske receptorje in tako preprečijo, da bi se simptomi zaradi alergijskega vnetja izrazili. Bolniki antihistaminike prejemajo v obliki tablet ali kapljic za oči. Ob simptomih vnetja nosne sluznice uporabljamo protivnetne steroide v obliki pršila za nos. Pri bolnikih z izraženo simptomatiko tako rinitisa kot astme predpisujemo antilevkotriene, ki jih tudi prištevamo med protivnetna zdravila. Zdravljenje astme je odvisno od stopnje intenzivnosti klinične slike. Osnovo zdravljenja predstavljajo protivnetna zdravila, med katerimi so najpomembnejši inhalacijski steroidi, za lajšanje simptomov bolniku predpišemo tako imenovane olajševalce oziroma bronhodilatatorje. Olajševalce bolniki jemljejo, kadar koli se pojavijo simptomi astme.

Dodatna možnost: specifična imunoterapija

V zadnjih letih večini bolnikov s srednje težko ali težko klinično sliko senenega nahoda z ali brez pridružene astme ponudimo tudi zdravljenje s specifično imunoterapijo. To je vzročno zdravljenje alergijskih bolezni, s katerim skušamo bolnikov imunski sistem spremeniti tako, da na srečanje z alergenom, na katerega je preobčutljiv, ne bo več odreagiral z alergijskim vnetjem. Bolniku najprej apliciramo majhne količine alergena, na katerega je preobčutljiv, odmerek postopno večamo; odmerke sprva dajemo v kratkih časovnih intervalih, ki jih postopno daljšamo. Specifično imunoterapijo izvajamo z aplikacijo podkožnih injekcij alergena (subkutana imunoterapija) ali z aplikacijo alergena pod jezik v obliki kapljic ali tablet (sublingvalna imunoterapija). Z imunoterapijo dosežemo izboljšanje klinične slike, bolnik ima bistveno manj težav in za nadzor simptomov potrebuje manj zdravil, izboljšajo se simptomi rinitisa pa tudi astme.

Doc. dr. Renato Eržen

dr. med., specialist interne medicine in pnevmologije

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
 
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112