Poletje prinaša več aktivnosti in več poškodb

jul 25

Poletje nas z dolgimi, toplimi dnevi, obsijanimi s prijetnim soncem kar samo spodbuja k bolj aktivnemu in sproščenemu preživljanju prostega časa. To je tudi čas daljših letnih dopustov, ki predrami in spodbudi marsikaterega »zapečkarja«.

Seveda pa vse športne in rekreativne aktivnosti, kot tudi delo na vrtu in sadovnjaku, poleg nadvomno dobrodejnih učinkov tako na telo kot duha, prinašajo s seboj tudi večjo verjetnost takih ali drugačnih poškodb. Najpogostejše poškodbe v poletnih mesecih si bomo ogledali v nadaljevanju.

Poškodbe otrok pri igri, na igralih.

dr39 tema meseca poskodbe 1Otroška razigranost zlasti v poletnih mesecih ne pozna meja. Topli in dolgi dnevi kar vabijo k brezskrbnemu in sproščenemu preživljanju prostega časa tako na prostem kot na različnih igralih, ki pa kaj hitro lahko preseže meje previdnosti. Do poškodb lahko pride pri padcih med tekom, pri igrah z žogo ali padcih z igral. Za otroško dobo so značilni zlomi v obliki zelene vejice oziroma subperiostalni zlomi, pri katerih se ob zlomu kosti močna pokostnica ne pretrga. Taki zlomi se zelo hitro zacelijo. Najbolj značilni zlomi v otroški dobi so v predelu spodnje podlakti, komolca in rame.

Večino otroških zlomov zdravimo konzervativno, z mavcem, le pri znatnem premiku ali nagibu kostnih odlomkov je potrebna naravnava v splošni anesteziji. Seveda, če se pri tem izkaže, da je zlom nestabilen, je potrebna notranja učvrstitev, najpogosteje z žicami. Posebej skrbno obravnavamo tiste zlome, ki potekajo preko rastnih stikov na koncih dolgih kosti. Neustrezna naravnava takih zlomov lahko povzroči moteno, nepravilno rast in deformacijo ali slabšo gibljivost v kasnejšem obdobju.

Poškodbe pri rolanju Rolanje je aeroben šport, s katerim se lahko ukvarja kdorkoli. Redno ukvarjanje ima pozitiven učinek na srčno-žilni in dihalni sistem. Ker zahteva določeno mero spretnosti in ohranjanja ravnotežja, so predvsem v začetku dokaj pogosti padci in ob tem poškodbe.

Pri nenadnih ustavljanjih, sunkovitih spremembah smeri lahko predvsem pri večjih hitrostih pride tudi do poškodb kolenskih vezi, in tudi do t.i. visoko-energetskih padcev s hujšimi poškodbami hrbtenice in glave. Preventivno so zato zelo pomembni ustrezni ščitniki za zapestje, komolec, koleni in seveda nošenje čelade.

Poškodbe kolesarjev.

dr39 tema meseca poskodbe 4Kolesarji so najbolj ranljiva skupina udeležencev v prometu. Telo kolesarja je, razen glave, nezaščiteno, hitrosti so lahko tudi velike, in vidnost kolesarja je slabša. Ob trkih z vozili lahko kolesar utrpi vse vrste poškodb (zlomi zgornjih in spodnjih udov, poškodbe prsnega koša in trebuha, poškodbe glave in hrbtenice). Pri padcih kolesarjev so najbolj značilne poškodbe ramenskega obroča, zapestja in glave.

Poškodbe ramenskega obroča

Značilna kolesarska poškodba je t.i. kolesarska rama, do katere pride pri nenadni zaustavitvi kolesa in padcu kolesarja preko krmila neposredno na ramo. Pri tem pride do poškodbe v predelu stika ključnice in lopatice – izpah ključnice, zlom ključnice.

Poškodbe glave

Poškodba glave je najpogostejši vzrok smrti in hude invalidnosti pri kolesarskih nesrečah. Večina smrtnih primerov je pri kolesarjih, ki glave niso imeli zaščitene s čelado. Čelada mora biti izdelana po mednarodnih standardih, kolesar jo mora nositi pravilno, ob vsakem močnejšem udarcu pa jo je potrebno nadomestiti z novo.

Poškodbe glave so lahko:

  • površinske : udarnine, odrgnine, rane
  • globoke : pretres možganov, udarnina možganov, znotraj lobanjske krvavitev, zlomi lobanjskih kosti, zlomi obraznih kosti

Primarni poškodbi glave ob samem trku sledi še sekundarna faza, ki nastane kot posledica notranjih krvavitev in možganske otekline.

Poškodbe prsnega koša

Poškodbe prsnega koša nastanejo kot posledica neposrednega udarca pri padcu ali trku. Lahko gre za lažje, površinske poškodbe (udarnina, odrgnine) ali pa za težje poškodbe, od katerih je najpogostejši zlom enega ali večih reber. Ob tem lahko nastanejo za življenje nevarna stanja :

  • Pnevmotoraks (predrtje pljuč s kolapsom pljučnega krila),
  • Obsežni hematotoraks (krvavitev v prsno votlino)
  • Nestabilna prsna stena

Poškodbe trebuha

V nesrečah lahko kolesarji utrpijo tope poškodbe trebuha, ki jih povzročijo močni neposredni udarci. Posledica je lahko udarnina notranjih organov : vranica, ledvica, jetra, črevo. Pri močnejših udarcih pa lahko pride do raztrganine teh organov z obsežnimi krvavitvami v trebušno votlino, kar predstavlja urgentno stanje, ki zahteva takojšnji kirurški poseg.

Poškodbe udov in hrbtenice

Poleg zlomov v predelu ramena so pogosti tudi zlomi zapestja, dlani, pa tudi velikih kosti – stegnenica, nadlaktnica... Pri padcih ali trkih kolesarjev lahko pride tudi do poškobe hrbtenice, ki nastane kot posledica prekomernega gibanja (upogib, nateg, stisnjenje, premik). Pri izvajanju prve pomoči poškodovancu s sumom na poškodbo hrbtenice so zelo pomembni ukrepi za preprečitev nastanka poznejših poškodb hrbtenjače (imobilizacija, pravilno premikanje in prenašanje).

Poškodbe motoristov

Poletni meseci so glavna sezona navdušencev vožnje z motorji. Hitrosti pri vožnji z motorjem so lahko zelo velike, motoristi pa praktično nezaščiteni v primeru nesreč. V primerjavi s kolesrarji so poškodbe običajno hujše, pogosto tudi smrtne.

Najpogosteje gre za hujše poškodbe poškodbe zgornjega in/ali spodnjega uda (zlomi, odprti zlomi, tudi amputacije) in poškodbe hrbtenice (zlomi s pritiskom na živčne strukture, posledica je lahko tetrplegija pri poškodbah vratnega dela, ali paraplegija pri poškodbah prsnega ali ledvenega dela). Najbolj se bojimo topih poškodb prsnega koša in trebuha, ki se sprva niti ne vidijo, a lahko zaradi raztrganine notranjih organov (vranica, jetra, ledvica,pljuča,osrčnik...) pride hitro do masivnih krvavitev, kar lahko vodi v srčno-žilni šok.

Poškodbe pri delu na vrtu, sadovnjaku...

Delo na vrtu je za marsikoga sprostitev, hobi, za drugega pa lahko pomembna dopolnina dejavnost. In le redno, vestno delo prinaša dober pridelek. Pri tem je nujna uporaba različnega orodja, ki je lahko ob nepravilni ali brezbrižni uporabi tudi nevarno. Zlasti neprevidna uporaba različnih škarij, nožev... in neprevidno rokovanje s kosilnico lahko hitro vodijo do ran zlasti na prstih.

Pri tem gre lahko za povsem povrhnje rane, lahko pa pride do težjih poškodb – prerezane tetive, živci, žile, ali pa tudi do amputacije dela, običajno vrška, prsta. Seveda je tu najpomembnejša preventiva – previdno rokovanje z ostrimi predmeti, orodji in uporaba zaščitnih sredtev : rokavic, očal, pokrival...

Poškodbe pri rekreativnem športu zaradi preobremenitev

dr39 tema meseca poskodbe 13Rekreacija je nedvomno koristna tako za telo kot duha. Za rekreativce, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s športom, je pomembno, da se vsakega športa lotijo v skladu z njihovimi sposobnostmi in pripravljenostjo, tako fizično kot psihično. Vendar pa želi marsikateri ljubitelj šport v toplih poletnih mesecih nadoknaditi vse, kar je zamudil med zimskim mrtvilom. Tako ne upošteva postopnosti tako pri količini kot intenziteti . Posledično lahko pride do poškodb mišično-kostnega sistema zaradi preobremenitev sklepov, mišic, tetiv in zlasti stikov med končnim delom mišice-tetivo in njenim narastiščem na kost.

Najpogosteje je prizadet kolenski sklep, zlasti sklep med pogačico in stegnenico- -patelofemoralni sklep, kar se kaže z bolečino v sprednjem delu kolena pri večjih obremenitvah,npr. tek navzdol, počepi, klečanje... Običajno to ne zahteva specifičnega zdravljenja. Za odpravo težav so najpomembnejše redne izometrične vaje (ob iztegnjenem kolenu ali le delno pokrčenem kolenu) za stegenske mišice, predvsem za štiriglavo stegensko mišico (kvadriceps), odsvetujemo daljše skrčene položaje kolena (klečanje, čepenje, tudi sedenje s pokrčenimi koleni), od športov priporočamo predvsem kolesarjenje. Glede teka – ne po asfaltu, predlagam kakovostne in dobro blažene copate, močno pa odsvetujemo tek navzdol. Ob akutni razdraženosti svetujem masažo z ledom.

Zelo pomembna je ustrezna priprava – ogrevanje in raztezanje pred športno aktivnostjo in postopno ohlajanje in raztezanje po njej, in kar je še najbolj pomembno – redna vadba.

Pride pa lahko tudi do hujših poškodb, pretrganja tetvi, npr. Ahilove tetive, tetive kvadricepsa...To praviloma zahteva operacijo in dolgo rehabilitacijo.

Poškodbe pri gorništvu

dr39 tema meseca poskodbe 14Naša prelepa država je tudi alpske dežela s čudovitimi hribi in gorami, ki v poletnih mesecih zvabijo številne k preizkusu telesnih zmogljivosti, k iskanju skrivnih in drznih prehodov na poti k vrhu, s svojo skrivnostno mogočnostjo in posebnim mističnim vzdušjem med vršaci, ki kipijo proti nebu, pa marsikoga zvabijo k iskanju samega sebe.

Obisk gora zahteva veliko mero spoštljivosti do gora, njihovih razsežnosti, in tudi do nepredvidljivosti vremena. To zahteva ustrezno telesno in siceršnjo pripravljenost in pazljivost pri hoji, zlasti na zahtevnejšem, izpostavljenem terenu. Kljub temu lahko pride do različnih poškodb, ki so lahko blažje ,npr. zvin gležnja, pri padcih v globino ali zdrsih pa lahko težje – poškodbe glave, hrbtenice, zlomi. Pri reševanju in oskrbi poškodovancev v gorah je neprecenljiva stalna pripravljenost, požrtvovalnost in predanost članov Gorske Reševalne Zveze Slovenije.

Seveda pa moramo sami narediti vse, da bo verjetnost neljubega dogodka v gorah čim manjša. In to s pravilno izbiro ture, ki jo prilagodimo tudi vremenski situaciji, z ustrezno kondicijsko pripravljenostjo in z ustrezno opremo.

Ne glede na vse zgoraj opisane možne poškodbe, želim vsem bralcem čim bolj aktivne, zanimive in doživete poletne mesece, brez takih ali drugačnih nevšečnosti in poškodb.

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112