Zakaj Doktor svetuje počitnice …

jul 12

Beseda dopust izhaja iz izraza dopustiti v pomenu dovoliti ter pomeni dovoljeno in dopustno odsotnost z dela. Pa nam je ta odsotnost, namenjena počitku in okrevanju od napornega dela, res dovoljena? In kaj je tisto znotraj in zunaj nas samih, ki nam jo preprečuje in prepoveduje?

tema meseca 50 stres 1V Sloveniji imamo podobno kot v drugih evropskih državah uzakonjenega vsaj 20 dni plačanega dopusta – za razliko od Združenih držav Amerike, kjer je število dni plačanega dopusta odvisno zgolj od dobre volje delodajalcev in se giblje okrog zgolj devetih dni na leto. Ali Slovenci ta privilegij res lahko uživamo?

Regulativni ukrepi v gospodarstvu in ostalih sektorjih so usmerjeni v stalno varčevanje na račun delovne sile, kar prinaša vedno več dela prek delovnega časa, zaposlovanja za določen čas in porast števila samozaposlenih. Posledično večji pritiski delovnih organizacij na zaposlene so povezani s povečanim obsegom odsotnosti od dela zaradi bolezni oziroma z absentizmom na eni strani in s prisotnostjo v službi kljub bolezni ali poškodbi oziroma prezentizmom na drugi. Porast navedenih pojavov v družbi poleg porasta psihičnih motenj in samomorilnosti, povezanih s sindromom izgorelosti, ter povečanja kolateralnih stroškov povečuje tudi smrtnost zaradi srčno-žilnih bolezni in poškodb pri tistih, ki še imajo delo. Je pa s porastom zastopanosti psihičnih motenj obojestransko povezan porast deloholizma, ki je definiran s preveliko zaskrbljenostjo in pretirano motiviranostjo za delo s posledično škodo na drugih pomembnih življenjskih področjih. Pri posameznikih, ki izpolnjujejo diagnostične kriterije za psihične motnje, kot so depresija, anksioznost, obsesivno-kompulzivna motnja in hiperkinetična motnja, je bila ugotovljena višja stopnja deloholizma, ki naj bi bil v razvitih zahodnih družbah, kjer trdo delo velja za eno najplemenitejših vrednot, po nekaterih ocenah prisoten že pri 25 odstotkih delovne populacije. Z delom povezane notranje prisile in popolna preokupacija z delom so tako v funkciji regulacije čustvenih stisk, ki nastajajo tudi zaradi občutkov lastne manjvrednosti in strahu pred neuspehom ob povečanih delovnih obremenitvah.

Preveč dela torej povzroča porast psihičnih motenj, psihične motnje pa nam med drugim preprečujejo, da bi delali manj. Začaran krog je tako sklenjen. Bistvo okrevanja od naporov dela je proces psihofiziološke sprostitve po delu, ki nasprotuje aktivaciji simpatično-adrenalno-medularnega sistema v telesu in hipotalamo-hipofizno- adrenane osi, do katere normalno pride v telesu med premagovanjem naporov pri delu. Tako ostajajo telesni mehanizmi, ki skrbijo za optimalno učinkovitost organizma in nam omogočajo reševanje napornih delovnih nalog, stalno v teku in brez vmesne sprostitve. Dolgotrajno delo prek delovnega časa terja poleg socialnega tudi pomemben fiziološki dolg. Ugotovljeni so bili presežki v koncentracijah stresnih in drugih hormonov med delovnim časom, težave pri umirjanju po službi, posledične dolgotrajne hormonske motnje, povišan tlak in slabša kakovost spanja, ki jim sledi padec imunskega sistema in večja obolevnost zaradi okužb. Zaključimo lahko, da če dolgotrajnim delovnim naporom ne sledi dovolj dolgo obdobje počitka, namenjenega okrevanju, neizbežno sledi popoln kolaps organizma.

Ali počitnice zmanjšujejo stres in blagodejno vplivajo na zdravje?

Zadnje študije kažejo, da je okrevanje predvsem nefizičnih delavcev od posledic dela ob večerih in koncih tedna za zdravje v povprečju nezadostno. Ugotovljeno je bilo, da je zato prav dovolj pogost dopust najbolj ključen za preprečevanje s slabim zdravjem povezane nesposobnosti za delo. Dovolj pogoste počitnice namreč dokazano zmanjšujejo depresivnost, ki je znan dejavnik tveganja za srčno- -žilne bolezni, obrnjeno pa izpuščanje letnega dopusta povečuje umrljivost predvsem zaradi srčno-žilnih bolezni v naslednjih devetih letih. Večji ko je delovni napor pred počitnicami, večje okrevanje in blagodejni učinek za zdravje prinašajo počitnice. Za osebe, ki jim lahko pripišemo določene značilnosti deloholizma, je značilno, da se zaradi stalnega premlevanja o delu med delovnim tednom in ob koncu tedna sploh ne zmorejo odpočiti, zato je zanje še toliko bolj pomembno, da si redno vzamejo večdnevni dopust.

Kakšne so torej za zdravje najbolj koristne počitnice?

Dolžina počitnic ni povezana s stopnjo okrevanja. Med dopustom se izboljšuje spanje, najboljše pa je razpoloženje sedmi dan dopusta. Iz navedenega sledi, da je za ohranjanje zdravja in dobrega počutja najbolj smiselno vnaprej načrtovati več krajših počitnic. Idealno bi bilo, če bi si privoščili 8–10 dela prostih dni 2–4 krat na leto. Na izboljšanje počutja na počitnicah poleg samega odmika od dela vplivajo še prijetno tople temperature, sončna svetloba, zmerna telesna aktivnost, dober spanec in sklepanje novih poznanstev.

tema meseca 50 stres 2

Večja časovno-krajevna razlika med domačim okoljem in počitniškim krajem je povezana z večjo izčrpanostjo, pri čemer je bolj kot trajanje potovanja pomembna njegova (ne)udobnost. Bolj kot fizična oddaljenost od dela je za pozitivne učinke počitnic na stres pomembna psihična oddaljenost. Naravne meje med delom in sprostitvijo pa nam tudi na dopustu prevečkrat brišeta sodobna telekomunikacijska tehnologija in posledični imperativ stalne dosegljivosti.

Ugotovljeno je bilo, da imamo ljudje specifične potrebe, kar se tiče izbire počitniške aktivnosti z najbolj blagodejnim učinkom na zdravje. Bolj kot sam tip počitniške dejavnosti (pasivni/aktivni/socialni) sta pomembna osebna preferenca za aktivnost in ob tem občuteno zadovoljstvo. Pri posameznikih, ki niso navajali lastnega občutka, da so bile počitnice krepčilne, ni prišlo do izboljšanja počutja in zdravja. Neizpolnjena pričakovanja in slaba volja na počitnicah pa so zdravje še poslabšali. Prosta organizacija potovalnega načrta, ki vključuje dovolj časa zase in za lastne potrebe, je najmočnejši napovednik za osvežujoč učinek počitnic. Počitnikarji naj bi na skupnem dopustu z bližnjimi več in bolje komunicirali, posledično naj bi bilo dolgoročno manj stresa zaradi medosebnih konfliktov. Dopust naj bi zaradi več interakcij krepil povezanost v odnosih. Kakovosten dialog med partnerjema pa dokazano pomaga pri vzpostavljanju distance do službe, pri sproščanju in pri zadovoljstvu ob počitniških aktivnostih.

Tudi znanost torej potrjuje, da nam, dokler ne zmoremo ugasniti službenega telefona, se pogovoriti s svojimi bližnjimi in se resnično psihično odklopiti od dela, tudi počitniški luksuz in eksotika onkraj oceanov za povrnitev zdravja ne pomagata veliko.

Julija Kržišnik, dr. med., specialistka psihiatrije

Julija KrzisnikOnkraj idej o tem, kar delamo narobe, in idej o tem, kar delamo prav, je mesto. Srečajmo se tam ... (Rumi)

Julija Kržišnik, dr. med., specialistka psihiatrije superviziranka podiplomskega študija iz Družinske in sistemske psihoterapije

DELOVNE IZKUŠNJE in PODIPLOMSKO IZOBRAŽEVNJE IN USPOSABLJANJE

  • 2011: Zdravnica pripravnica – Uspešno zaključen strokovni izpit
    • Splošna bolnišnica Izola
  • 2012 – 2017: Zdravnica specializantka psihiatrije – S pohvalo zaključen specialistični izpit iz psihiatrije
    • Univerzitetna Psihiatrična klinika Ljubljana - 5-letna specializacija iz psihiatrije, z vključenim podiplomskim izobraževanjem iz psihopatologije, psihofarmakologije in psihoterapije.
    • Zaporska psihiatrična klinika Berlin, Nemčija - Izpopolnjevanje iz področja sodnomedicinske psihiatrije
  • 2013 → Podiplomski študij iz družinske in sistemske psihoterapije
    • Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani,
    • Inštitut za družinsko in sistemsko psihoterapijo, Ljubljana in London
  • 2017: Zdravnica specialistka psihiatrije – Zaposlitev v zasebni koncesijski psihiatrični ambulanti in na zasebni kliniki
    • Dirona d.o.o., Klinika za psihiatrijo in psihoterapijo Ljubljana
    • Lahezis d.o.o., Psihiatrična ambulanta za mladostnike Ljubljana
  • 2018 - Klinika Doktor 24 d.o.o., Ljubljana

 

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
 
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112