Periferna arterijska bolezen - zahrbtna in nevarna

mar 28

Periferna arterijska bolezen – PAB – je pogosta, zahrbtna in nevarna bolezen, ki največkrat prizadene arterije spodnjih udov. Vzrok zanjo je napredovala ateroskleroza, ki prizadete arterije postopno vse bolj zožuje in jih lahko nazadnje povsem zamaši.

Na začetku bolnik sploh ne ve, da ga pesti PAB

tema meseca 75 2 1V začetnih fazah bolezni je pretok krvi skozi zoženo arterijo le blago okrnjen, zato se bolniki ne zavedajo, da jih pesti PAB. Z napredovanjem bolezni pa zožena arterija ne more več zadostiti potrebi tkiv po kisiku in hranilih in razvije se stiskajoča ishemična mišična bolečina, ki največkrat prizadene mišice meč. Najprej se pojavi le ob večjih naporih, ko je potreba mišic po kisiku povečana, in po nekaj minutah počitka popusti. Sčasoma se lahko razdalja, ki jo bolnik prehodi brez bolečin, vse bolj skrajšuje. Ko pritok krvi ne zadosti niti potrebam mirujočega uda, govorimo o kritični ishemiji uda, za katero je značilna bolečina v stopalu v mirovanju. Kritična ishemija uda lahko vodi v odmrtje tkiva – gangreno.

Dejavniki tveganja za razvoj PAB so dejavniki tveganja za aterosklerozo: kajenje, debelost, telesna neaktivnost, sladkorna bolezen, povečana vsebnost maščob v krvi, zvišan krvni tlak, ledvično popuščanje, družinska obremenjenost in starost nad 65 let.

Nevarnost srčnega infarkta in možganske kapi

Ateroskleroza poleg arterij spodnjih okončin prizadene tudi druge arterije. Večina bolnikov s PAB ima zožitve tudi na koronarnih arterijah, ki prehranjujejo srce, ter na vratnih in možganskih arterijah, ki prehranjujejo možgane. Bolnike s PAB tako smrtno ogrožata predvsem srčni infarkt in možganska kap. Zgodnje odkritje PAB nam zato ne omogoči le pravočasnega zdravljenja bolezni, temveč tudi oceno zdravja in pravočasen začetek zdravljenja drugih arterij v telesu.

V začetnem obdobju PAB, ko bolnik še ne občuti težav, lahko bolezen prepoznamo z merjenjem gleženjskega indeksa. Bolniku izmerimo krvni tlak na gležnju in na nadlahti in izračunamo razmerje med njima. Gleženjski indeks, nižji od 0,9, potrdi PAB. Z napredovanjem bolezni se vrednosti gleženjskega indeksa nižajo, zato lahko z njegovim merjenjem spremljamo potek bolezni.

Zdravljenje

Z zdravljenjem PAB skušamo upočasniti potek bolezni ter ohraniti funkcijo in tkivo prizadetega uda, hkrati pa tudi zmanjšati nevarnost srčnega infarkta in možganske kapi. Izjemno pomembno je obvladovanje dejavnikov tveganja. Bolniki morajo poskrbeti za redno telesno aktivnost in ustrezno telesno težo. Kadilci morajo opustiti kajenje. Bolniki s sladkorno boleznijo morajo skrbeti za ustrezno prehrano, zdravnik jim po potrebi predpiše tudi zdravila. Bolniki z arterijsko hipertenzijo morajo vzdrževati vrednost krvnega tlaka pod 140/80 mm Hg. Bolniki s povišano vsebnostjo maščob v krvi se morajo držati ustrezne diete in po potrebi jemati zdravila za zniževanje krvnih maščob.

Poleg naštetih ukrepov pa vsem bolnikom s PAB predpišemo antiagregacijska zdravila, ki zavirajo zlepljanje krvnih ploščic (trombocitov). S temi zdravili skušamo preprečiti popolno zaporo zoženih koronarnih arterij s krvnim strdkom. Najpogosteje uporabljamo acetilsalicilno kislino (aspirin).

Intervalni mišični trening

tema meseca 75 2 2Ko bolezen napreduje in se med hojo pojavijo bolečine, poleg zgornjih ukrepov bolnikom predpišemo intervalni mišični trening. Gre za aktivno hojo, ki jo bolnik izvaja vsaj pol ure na dan, vsaj pet dni v tednu. Bolnik hodi, dokler ne začuti bolečine, počiva, dokler bolečina ne mine, in nato spet nadaljuje hojo.

Trening spodbuja razvoj obvodnih arterij (kolateral), ki premostijo mesto zožitve; nove arterije prevzamejo oskrbo tkiv in sčasoma lahko bolnik brez bolečin prehodi daljše razdalje.

Na koncu ostaja operativni poseg

Kadar pa se stanje kljub vsem ukrepom ne izboljša in bolečina bolnika omejuje pri njegovem življenjskem slogu, se lahko odločimo za invazivni poseg na arterijah, s katerim obnovimo prekrvitev uda. V prizadeto arterijo praviloma vstopimo skozi kožni vbod, na mesto zožitve potisnemo balonček, nameščen na žici, ga na mestu zožitve napihnemo ter tako zoženo mesto razširimo. Po potrebi vstavimo tudi žilno opornico.

Bolnik lahko po takem posegu bolnišnico zapusti že isti ali naslednji dan. Kadar so spremembe na arterijah preobsežne, tak minimalno invazivni znotrajžilni poseg ne zadostuje in je potreben kirurški poseg. Z njim lahko odstranimo obloge, ki mašijo svetlino arterije, ali pa zamašitev premostimo z bolnikovo veno ali umetno žilno protezo.

 

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112