Tudi srcu lahko poletna vročina škodi

jul 03

Poletje je čas visokih dnevnih in tudi nočnih temperatur. V zadnjih desetletjih povprečna temperatura narašča – v zadnjem stoletju je narasla za več kot tri stopinje Celzija, dnevne temperature lahko tudi v naših krajih presegajo celo 40 stopinj Celzija.

S tem se toplotne obremenitve na telo pomembno povečujejo. Povečana temperatura okolja predstavlja obremenitev že za zdravo telo in lahko povzroča težave, pri bolnikih z boleznimi srca in ožilja pa toplotna obremenitev zaradi nezmožnosti ustreznega odgovora telesa pogosto povzroči pomembno poslabšanje bolezni.

Prilagoditev telesa na povečano temperaturo okolja

tema meseca 60 srce 1Zdravo telo vzdržuje notranjo telesno temperaturo pri okrog 37 stopinjah Celzija. Temperatura kože (pazduha, slušni kanal, koža …), kjer merimo temperaturo doma ali pri zdravniku, je vsaj za stopinjo nižja. Skozi dan niha za eno stopinjo, ob izjemnih pogojih celo za tri stopinje. Večina ljudi se najbolje počuti v temperaturi okolja 20–27 stopinj Celzija, ko je relativna vlažnost 35–60-odstotna. Ob višjih vrednostih se začne telo segrevati, notranja temperatura začne naraščati. V posebnem področju centralnega živčevja, imenovanem hipotalamus, se nahaja telesni »termostat«, ki ob povečanju temperature aktivira ohlajevalne mehanizme telesa. Mlajše zdrave osebe imajo učinkovitejše mehanizme kot starejši, četudi zdravi posamezniki.

Hlajenje telesa poteka z več procesi

V manjši meri z dihanjem, ko izdihamo s telesom segret zrak in tako izgubljamo energijo; proces je učinkovit le do temperature okolja, ki je enaka telesni.

Z znojenjem se telo hladi zaradi izhlapevanja znoja s površine kože. Žleze znojnice ob aktivaciji termostata v hipotalamusu prek delovanja nezavednega živčevja (simpatikotonusa) začnejo izločati znoj. Proces deluje z izločanjem predvsem natrijevih soli v izvodila znojnic, ki jim zaradi kemijskih lastnosti sledi voda. Znojnice najdemo po koži celotnega telesa. Proces je slabše učinkovit v okoljih z visoko vlažnostjo zaradi upočasnjenega izhlapevanja.

S povečanim pretokom krvi skozi podkožje se pospeši proces konvekcije za čim večjo izmenjavo notranje temperature z zunanjo. Srce mora za zagotavljanje zadostnega pretoka krvi skozi podkožje (predvsem kapilarno žilje) pomembno povečati pretok krvi. V normalnih pogojih znaša pretok v podkožje povprečno 300 ml/min, ob največji stopnji pretoka skozi podkožje pa kar 7500 ml/min, kar je možno le ob veliki obremenitvi srca – povečanju srčnega dela za 50–70 %.

Kadar se telo zaradi lastnih procesov kljub hladilnim mehanizmom preveč segreva (denimo ob preveliki športni aktivnosti v vročih in vlažnih pogojih, predolgem času v savni …) ali hladilni procesi zaradi vročine in visoke vlažnosti sploh niso mogoči, nastanejo številni problemi. Pregrevanje telesa se sprva kaže s povečano vzdražljivostjo, izgubo koncentracije in izgubo zmožnosti opravljanja fizičnih aktivnosti.

Če naštetih opozorilnih znakov oseba, ki se pregreva, ne upošteva, se pojavijo težave v obliki vročinskih bolezni:

  • Vročinski edem – otekati začnejo okončine, predvsem okrog gležnjev, otekline lahko vztrajajo še več dni po ohladitvi.
  • Vročinski izpuščaji – rdečkasti srbeči izpuščaji kože, ki nastanejo zaradi vnetja preveč aktivnih znojnic, ki se zamašijo.
  • Vročinski krči – zaradi izrazitega potenja se elektrolitsko razmerje soli v krvi poruši, ob tem zaradi nepravilnega delovanja živčevja in mišičja pride do krčev, ki so ob izsušenosti (dehidraciji) še bolj izraženi. Če oseba, ki se pregreva, pije le čisto vodo, lahko pride do pojava krčev tudi brez izsušenosti – treba je piti elektrolitske pripravke.
  • Vročinska izčrpanost – posledica izsušenosti, ki vodi v slabotnost, vrtoglavico, hudo žejo, glavobol, sčasoma bruhanje, krče, zadihanost in tudi do mravljinčenja ter gluhosti udov.
  • Vročinska sinkopa – izguba zavesti zaradi pregrevanja in izsušenosti je resen zaplet, ki je posledica zmanjšanja pretoka krvi skozi možgane, praviloma do sinkope pride ob daljšem stanju.
  • Vročinska kap – najhujši zaplet pregrevanja, do katerega pride ob temperaturi telesa nad 41 stopinjami Celzija, večinoma pride sočasno do izgube zavesti. V primeru prepoznega ukrepanja lahko pride tudi do smrti, saj tako visoka telesna temperatura spremeni zgradbo beljakovin po telesu (denaturacija) in s tem onemogoči delovanje organov.

Prilagajanje telesa vročini lahko omejuje ali upočasnjuje tudi uživanje kave ali alkohola, saj pospešuje izsušitev telesa. Redno jemanje zdravil lahko prav tako upočasnjuje ustrezno hlajenje:

  • Zdravila proti alergijam ali za zdravljenje prehlada lahko upočasnjujejo potenje.
  • Antipsihotična zdravila zavirajo delovanje telesnega termostata v hipotalamusu.
  • Blokatorji beta, kalcijevi antagonisti upočasnijo delovanje srca in nižajo krvni tlak ter preusmerijo kri iz podkožja.
  • Efedrin, amfetamini in kokain lahko povečajo lastno proizvajanje temperature ter ob stisnjenju (konstrikciji) žil povzročajo zmanjšan pretok skozi podkožje.

Prilagoditev telesa vročini pri boleznih srca

Bolezni srca, predvsem pa srčno popuščanje, pomembno vplivajo na sposobnost ohlajanja telesa, saj srce ni več sposobno prečrpati dovolj krvi, da se zagotovi povečan pretok skozi podkožje kot pomemben del ohlajevanja telesa. Sam proces potenja pri srčnem popuščanju sicer ni okrnjen, bolniki s srčnim popuščanjem namreč pogosto že brez pregrevanja tožijo o pretiranem potenju.

Zaradi pregrevanja, povečanega dela srca in izsušitve lahko pride pri bolnikih z boleznijo srca do dodatnih zapletov:

  • Poslabšanje srčnega popuščanja – zaradi kombinacije prevelikega delovanja srca ob povečanem pretoku skozi podkožje ter ob izsušitvi zaradi potenja.
  • Nastanek miokardnega infarkta (srčne kapi) – ob že izraženi bolezni srčnih žil do miokardnega infarkta pride predhodno zaradi povečanega delovanja srca že v mirovanju. Opisovana je tudi povezava med višjo telesno temperaturo in pospešenim strjevanjem krvi, kar lahko vodi v nastanek strdkov tudi v srčnih žilah.
  • Motnje srčnega ritma vključno z nenadno srčno smrtjo – elektrolitsko nesorazmerje kot posledica pretiranega potenja lahko vodi v nestabilnost srčne membrane, kar lahko, sploh ob predhodni bolezni srčne mišice, privede do pomembnih motenj srčnega ritma, ki so lahko tudi usodne.

Zaključek

Ob visoki temperaturi in vlažnosti okolja se obremenitev telesa z vročino močno povečuje, posebno, če smo ob tem telesno aktivni in povečamo lastno proizvodnjo toplote. Obremenitev telesa je velika zaradi povečanega delovanja srca za zagotavljanje zadostnega pretoka krvi v podkožje ter zaradi izgube telesnih tekočin zaradi znojenja. Že zdravi posamezniki lahko ob neupoštevanju znakov in simptomov pregrevanje doživijo številne probleme, najhujša med njimi tudi življenje ogrožajoča vročinska kap.

Bolniki z boleznimi srca so vročinskim boleznim bistveno bolj podvrženi, obenem pa je ob pregrevanju pričakovati hitra poslabšanja srčnih bolezni, ki lahko vodijo tudi v smrt. Predvsem srčni bolniki se morajo zato izogibati pretiranemu izpostavljanju vročini, skrbeti za ustrezno hidracijo z elektrolitskimi raztopinami ter skrbeti za pravilno in pravočasno ohlajevanje.

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112