Oskrba ran na domu

jan 25

Po odpustu iz bolnišnične v domačo oskrbo so svojci nemalokrat v zadregi, kako ravnati z bolnikom. Zaradi nepravilne ali nezadostne nege se lahko namreč pojavijo novi zdravstveni zapleti. Eden od organov, ki pogosto trpijo zaradi podaljšanega ležanja, je koža.

tema meseca 66 1 oskrba ranNaloga kože je, da nam posreduje občutke za mraz, vročino, dotik in bolečino ter nas na ta način varuje pred poškodbami. Deluje kot obramba pred vdorom tujkov in z znojenjem pomaga uravnavati telesno temperaturo. Njena prožnost nam omogoča gibe v vsem svojem obsegu. Kako pomemben organ je koža, se pogosto zavemo šele, ko je njena funkcija okrnjena.

Kronična rana

Novonastale površinske rane enostavno umijemo z vodo in blago milnico ter jih sterilno pokrijemo z gazo do zacelitve. Problematične so tiste rane, ki se celijo dalj kot tri tedne. Takrat govorimo o kronični rani. Sem sodijo denimo venske razjede (ulkus), diabetične rane, preležanine, maligne kožne rane … Večje in globlje zahtevajo pregled in oskrbo pri zdravniku. Ob tem je treba oceniti tudi morebitno potrebo po cepljenju proti tetanusu. V tokratnem prispevku se bomo osredotočili na preležanine.

Preležanina

Preležanine so rane, ki običajno nastanejo pri tistih bolnikih, ki se ne morejo sami premikati oz. menjavati položaj telesa. Najpogosteje jih najdemo na mestih, kjer je kost praktično tik pod kožo. Na mestu največjega pritiska, so kapilare toliko stisnjene, da koža ne dobi kisika, zato odmre in nastane odprta rana. Pri hrbtno ležečem bolniku nastanejo rane na križu in petah, pri legi na strani, na bokih in gležnjih. Manj pogosto nastanejo nad lopaticami, hrbteničnimi trni, na komolcih, zatilju ali uhljih. Sedeči bolniki razvijejo preležanino na sedalnih grčah. Bolnikom, z izrazito prekomerno telesno težo, nastanejo preležanine tudi v kožnih gubah zadnjice, v dimljah, pod prsmi in na trebuhu.

Koža starostnika je tanjša in manj elastična, z nižjo sposobnostjo celjenja in z manj podkožnega maščevja, zaradi česar nastanejo preležanine pri njih hitreje. Dovzetnejši za nastanek preležanin so bolniki s kroničnimi boleznimi (sladkorna bolezen ter bolezni srca in ožilja), dementni bolniki, bolniki po preboleli možganski kapi in tisti, ki jemljejo določena zdravila, ki vplivajo na stanje kože (kortikosteroidi kožo tanjšajo …) ter imajo anamnezo večletnega kajenja.

Do prvih sprememb na koži lahko pride že v nekaj urah nepremičnega ležanja. Sprememba se pokaže kot drugačna obarvanost prizadetega predela – rdečina, modrikasta ali sivkasta koža, sprememba v temperaturi, novonastali mehurček (žulj) ali rana, podobna plitvi razjedi. Koža lahko zaradi pritiska propade v vsej svoji debelini, tako da so prizadete tudi strukture, ki ležijo pod njo (mišice, kite, kosti, sklepi). Spremembe so boleče in se celijo počasi. Z napredovanjem globine rane bolnika ogrožajo sepsa, gangrena, okužba kosti, lahko tudi odpoved ledvic in celo smrt.

Najpomembnejši dejavniki tveganja za nastanek preležanine:

  • nepremičnost,
  • nesposobnost zaznavanja bolečine in pritiska na kožo,
  • nezmožnost nadzorovanega izločanja vode in blata,
  • podhranjenost ali debelost,
  • zmanjšan vnos tekočine (dehidracija),
  • starost nad 70 let,
  • maligno obolenje,
  • nizek krvni tlak (pod 90/60 mmHg)

Zdravljenje preležanin

Najpomembnejši ukrep je zmanjšanje pritiska na kožo. To dosežemo z rednim premikanjem bolnika v ustrezne terapevtske položaje in s posebnimi pripomočki ter blazino proti preležaninam. Pritisk na kožo bo sicer prisoten, vendar se bo zmanjšal čas njegovega delovanja na enem mestu. S tem koži omogočimo, da si opomore.

Bolnike moramo obračati redno, podnevi in ponoči na dve uri (še bolje vsako uro). Napravimo načrt obračanja ter uporabimo razbremenilne blazine in pene. Podložimo jim kolena, gležnje in pete. Paziti moramo, da sta rjuha in obleka pod bolnikom napeti in brez gub. Nepremični bolniki naj se v sedečem položaju zadržujejo le krajši čas, da se izognemo delovanju navzkrižnih sil oziroma trenju, ki se pojavi pri počasnem drsenju po postelji. Urin in blato dražita kožo. Ko se koža zaradi vlažnosti zmehča, zaradi delovanja strižnih sil ter pritiska na kožo zelo hitro nastane odprta rana. Redna menjava plenic pri inkontinentnih bolnikih je osnovna zaščita kože. Predel genitalij in zadnjice skrbno negujemo.

Vsaj 1-krat na dan kožo umijemo z blagim milom in jo posušimo ter namažemo z mastno in hranljivo kremo. Skrb za bolnikovo primerno proteinsko prehranjenost, zadosten vnos vitaminov in tekočine dodatno ščiti kožo.

Oskrba kronične rane

Navadna sterilna gaza za dokončno oskrbo rane ne zadostuje, saj se hitro izsuši in sprime s podlago. Ob celjenju se novo tkivo vrašča med nitke gaze, zato ob poskusu preveze kožo ponovno poškodujemo. Gaza ob tem ne predstavlja zadostne zaščite, saj prepušča izločke iz rane in bakterije s površine. Menjava je boleča in povezana z dodatnimi obiski pri zdravniku. Svetujemo uporabo sodobnih oblog za rane, s katerimi lahko zagotovimo optimalne možnosti za celjenje ter izboljšamo kakovost življenja bolnika. Novejše obloge ustvarijo primerno okolje za hitrejše celjenje (ohranjajo primerno vlažnost, temperaturo, absorpcijo in prepustnost). Tovrstne preveze se ne lepijo na rano. Menjave so pri večini potrebne le na vsakih nekaj (2–3) dni. Na voljo je veliko prevez oziroma obližev, ki jih širša javnost ponavadi pozna slabše. Nasvet glede primernosti izbire in uporabe oblog glede na videz, velikost, mesto in globino rane vam lahko ponudijo strokovni delavci v lekarni ali medicinsko osebje.

V osnovi izbiramo med nelepljivimi kontaktnimi mrežicami, ki so primerne za zaščito dna rane pri celjenju, silikonskimi mehkimi oblogami in poliuretanskimi filmi za zaščito kože pred preležaninami. Alginate, hidrokapilarne obloge, hidrokoloide in poliuretanske pene uporabljamo za rane, ki še veliko izločajo. Hidrogele svetujemo za odstranjevanje suhih in vlažnih mrtvin, medtem ko kolagene priporočamo za rane, ki se težje celijo. Resorptivne obloge prav tako uporabimo takrat, ko je več izločka oziroma se pojavljajo krvavitve. Obloge lahko vsebujejo tudi različne dodatke (klorheksidin acetat, srebro, jod, aktivno oglje …) za oskrbo okuženih ran, ki imajo ponavadi značilen neprijeten vonj.

Za dobro celjenje je treba zagotoviti vitalne robove rane, zato je včasih nujno kirurško odstraniti odmrlo tkivo. Ustrezna protibolečinska terapija je obvezna. Vključuje naj shemo za bazalno kritje bolečine in odmerek, ki ga lahko bolnik vzame pred morebitno bolečo prevezo. Ob sumu na bakterijsko vnetje rane je potrebno antibiotično zdravljenje. Bolniku skušamo zagotoviti zadosten vnos tekočine, vitaminov, proteinov in kalorij.

Ključ do uspešne preventive in rehabilitacije bolnika je sodelovanje s patronažno službo, fizioterapevtom, izbranim zdravnikom, protibolečinsko ambulanto in kirurgom.

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112