Novosti pri zdravljenju periferne arterijske bolezni

maj 07

Periferna arterijska bolezen – PAB – je pogosta, zahrbtna in nevarna bolezen, ki največkrat prizadene arterije spodnjih udov. Vzrok zanjo je ateroskleroza, ki prizadete arterije postopno vse bolj zožuje in jih lahko nazadnje povsem zamaši.

Ateroskleroza pa ne prizadene le arterije spodnjih okončin. Večina bolnikov s PAB ima zožitve tudi na koronarnih arterijah, ki prehranjujejo srce, ter na arterijah, ki prehranjujejo možgane. Bolnike s PAB tako ogrožata predvsem srčni infarkt in možganska kap. Zgodnje odkritje PAB nam zato ne omogoči le pravočasnega zdravljenja bolezni, temveč tudi pravočasen začetek zdravljenja drugih arterij v telesu.

tema meseca 3 68 1

Kako poteka periferna arterijska bolezen?

V začetnih fazah bolezni je pretok krvi skozi zoženo arterijo le blago okrnjen, zato se bolniki ne zavedajo, da imajo PAB. Z napredovanjem bolezni pa prizadeta arterija ne more več zadostiti potrebi tkiv po kisiku in hranilnih snoveh in razvije se stiskajoča ishemična mišična bolečina, ki največkrat prizadene mišice meč. Najprej se bolečina pojavlja le ob večjih naporih, ko mišice potrebujejo več kisika kot v mirovanju, po nekaj minutah počitka pa popusti. Sčasoma se lahko razdalja, ki jo bolnik prehodi brez bolečin, vse bolj skrajšuje. Ko pritok krvi ne zadosti niti potrebam mirujočega uda, govorimo o kritični ishemiji uda, za katero je značilna bolečina v stopalu v mirovanju. Kritična ishemija uda lahko vodi v odmrtje tkiva – gangreno. Kadar koli med razvojem bolezni se lahko težavam z arterijami nog pridruži še koronarna bolezen ali bolezen vratnih arterij. Lahko tudi obe.

Kako potrdimo periferno arterijsko bolezen?

V začetnem obdobju PAB, ko bolnik še ne občuti težav, lahko bolezen prepoznamo z merjenjem gleženjskega indeksa. Bolniku izmerimo krvni tlak na gležnju in na nadlahti ter izračunamo razmerje med njima. Gleženjski indeks, nižji od 0,9, potrdi PAB. Z napredovanjem bolezni se vrednosti gleženjskega indeksa nižajo, pojavi pa se tudi tipična klinična slika.

Sistemsko zdravljenje periferne arterijske bolezni: nič več samo aspirin

Z zdravljenjem PAB skušamo upočasniti potek bolezni ter ohraniti funkcijo in tkivo prizadetega uda, hkrati pa tudi zmanjšati nevarnost srčnega infarkta in možganske kapi. Izjemno pomembno je obvladovanje dejavnikov tveganja ateroskleroze, med katere sodijo kajenje, debelost, telesna neaktivnost, sladkorna bolezen, povečana vsebnost maščob v krvi in zvišan krvni tlak. Bolniki morajo poskrbeti za redno telesno aktivnost in ustrezno telesno težo. Kadilci morajo opustiti kajenje. Bolniki s sladkorno boleznijo morajo skrbeti za ustrezno prehrano, zdravnik jim po potrebi predpiše tudi zdravila. Bolniki z arterijsko hipertenzijo morajo vzdrževati vrednost krvnega tlaka pod 140/80 mm Hg. Bolniki s povišano vsebnostjo maščob v krvi se morajo držati ustrezne diete in po potrebi jemati zdravila za zniževanje krvnih maščob.

Po najnovejših priporočilih poleg naštetih ukrepov vsem bolnikom s PAB predpišemo tudi kombinacijo aspirina in rivaroksabana. Raziskave so namreč pokazale, da kombinacija obeh zdravil učinkoviteje kot aspirin sam zmanjša tveganje za srčno-žilno smrt, možgansko kap ali srčni infarkt, pa tudi tveganje za zapore arterij v spodnji okončini in za amputacijo spodnje okončine. Vsako od obeh zdravil zavira nastanek krvnega strdka na drugačen način. Aspirin zavira delovanje krvnih ploščic – trombocitov, rivaroksaban pa zavira tvorbo trombina – encima, ki omogoča nastanek fibrina, mrežaste beljakovine, ki utrdi krvni strdek.

Usmerjeno zdravljenje arterij spodnjih okončin

Bolnikom, pri katerih se med hojo v mišicah meč pojavlja bolečina, ki ovira njihovo telesno aktivnost, predpišemo intervalni mišični trening. Gre za aktivno hojo, ki jo bolnik izvaja vsaj pol ure na dan, vsaj pet dni v tednu. Bolnik hodi, dokler ne začuti bolečine, počiva, dokler bolečina ne mine in nato spet nadaljuje s hojo. Trening spodbuja razvoj obvodnih arterij (kolateral), ki premostijo mesto zožitve. Nove arterije prevzamejo oskrbo tkiv in sčasoma lahko bolnik prehodi brez bolečin daljše razdalje. Kadar pa se stanje kljub vsem ukrepom ne izboljša in bolečina bolnika omejuje pri njegovem življenjskem slogu, se lahko odločimo za invazivni poseg na arterijah, s katerim obnovimo prekrvitev uda. V prizadeto arterijo praviloma vstopimo skozi kožni vbod, na mesto zožitve potisnemo balonček, nameščen na žici, ga na mestu zožitve napihnemo in zoženo mesto tako razširimo. Po potrebi vstavimo tudi žilno opornico. Bolnik lahko po takem posegu bolnišnico zapusti že isti ali naslednji dan. Kadar so spremembe na arterijah preobsežne, tak minimalno invazivni znotrajžilni poseg ne zadostuje in je potreben kirurški poseg. Z njim lahko odstranimo obloge, ki mašijo svetlino arterije, ali pa zamašitev premostimo z bolnikovo veno ali umetno žilno protezo.

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112