Nespečnost in anksioznost

jan 09

Najpogostejša motnja spanja pri odraslih je nespečnost. Za kronično nespečnostjo trpi več kot 25 odstotkov splošne populacije. Po 65. letu je kronična nespečnost pogostejša, saj je deloma normalna posledica staranja. Zmanjšano izločanja hormona melatonina ponoči povzroči pogostejše nočno prebujanje in slabšo kakovost nočnega spanja pri starejših.

spanje 1

Nespečnost je subjektivni občutek slabega spanja. Bolniki zvečer dolgo ne zaspijo, se ponoči pogosto prebujajo ali se zjutraj prebujajo prezgodaj. Posledično se čez dan pojavijo utrujenost, težave z zbranostjo in spominom, glavobol, bolečine v trebuhu, anksioznost in depresivno razpoloženje. Čezmerna dnevna zaspanost pa je lahko vzrok za nesreče v prometu, na delovnem mestu in v gospodinjstvu.

Vzrokov za nespečnost je veliko

spanje 2Vzroki za nespečnost so lahko slabe spalne navade (nereden urnik spanja, branje, gledanje televizije v postelji …), dejavniki iz okolja (hrup, osvetlitev in neprimerna temperatura v spalnici), razvade (kava, poživljajoče pijače, nikotin), stres. Sekundarni vzroki za nespeč- nost so internistične (slabokrvnost, gastroezofagealni refluks, motnje v delovanju ščitnice …), nevrološke (demenca, živčno-mišična obolenja, parkinsonova bolezen, sindrom nemirnih nog, periodični gibi udov med spanjem …) in psihiatrične bolezni (anksioznost, depresija), motnje dihanja (smrčanje, prekinitve dihanja med spanjem), kronične bolečine, jemanje zdravil, drog, psihostimulansov ali celo prekomerno in dolgotrajno jemanje uspaval. V zadnjih letih zaradi gospodarskih in političnih razmer po svetu narašča nespečnost zaradi anksioznosti. Anksioznost ali tesnoba je občutje straha, ki ga ne moremo povezati z nobeno prihodnjo situacijo. Občutek tesnobe nastopi, kadar ocenimo, da nismo kos svojim življenjskim nalogam in razmeram. Spremljajo ga lahko pospešen srčni utrip, pospešeno dihanje, potenje, tresenje, utrujenost, občutek nemoči … Zelo hudo tesnobo praviloma spremlja občutek panike. Anksioznost je lahko normalen odziv na dano situacijo, kadar oseba v resnici ni kos življenjskim razmeram, ki jo čakajo. Vendar se novim okoliščinam prilagodi.

Kdaj je potrebno zdravljenje

spanje 4Če pa anksioznost postane intenzivna, dolgotrajna ter omejuje psihično in socialno delovanje, govorimo o anksiozni motnji. Takrat je potrebna pomoč strokovnjaka (psihoterapevta, psihiatra ali psihologa) za racionalno preverjanje meril, na osnovi katerih oseba z anksioznostjo ocenjuje svoje življenjske, družbene in poklicne sposobnosti. Zdravljenje anksioznosti tako od bolnika kot terapevta zahteva veliko zavzetost.

Zdravljenje nespečnosti je vzročno. Bolnikom s primarno psihofiziološko nespečnostjo svetujemo vodenje dnevnika spanja in budnosti, upoštevanje navodil za vzdrževanje higiene spanja in budnosti, včasih svetujemo tudi kognitivno vedenjsko terapijo. Pri sekundarni nespečnosti zdravimo primarno obolenje (z zdravili, vedenjskimi tehnikami, kirurškim posegom, aparatom za neinvazivno predihavanje …), saj se z zdravljenjem vzroka posledično izboljša tudi spanje. Osnovna pravila dobre higiene spanja so sledeča: ura uspavanja in prebujanja naj bo vsak dan enaka, spite v temnem in mirnem prostoru, pred spanjem se izogibajte pretežkim obrokom, pitju alkohola, poživljajočih pijač ali napitkov z visoko vsebnostjo vitamina C. S telesno vadbo se ukvarjajte popoldan, po možnosti na prostem ob dnevni svetlobi, in ne pred spanjem. Pred spanjem se sprostite, težave razčistite podnevi in ne v postelji. Postelja naj ne bo prostor za gledanje televizije, hranjenje ali učenje. Čas ležanja v postelji naj bo čim bolj enak trajanju spanja.

Pri blagi nespečnosti uspavala niso indicirana, pri hudi nespečnosti pa zdravnik lahko bolnikom za kratek čas predpiše uspavalo v najnižjem možnem odmerku in za najkrajši možni čas (največ tri tedne). Študije so dokazale, da se že po treh tednih nepretrganega jemanja uspaval lahko pojavi odvisnost, razvijati se začne tudi toleranca na zdravilo. To pomeni, da začetni odmerek ne pomaga več in je treba za enak učinek odmerek zdravila povečevati.

spanje dr svetuje 3