Boš en dim? Hvala, ne kadim

jan 09

Po prepričanju tako kadilcev kot nekadilcev o škodljivosti kajenja vemo tako rekoč vsi vse. Kljub vsemu, žal, temu ni tako.

Za začetek naj navedem par zanimivih podatkov Svetovne zdravstvene organizacije (WHO):

  • Na svetu kadi skoraj milijarda ljudi, od tega približno 80 odstotkov v ekonomsko manj in srednje razvitih državah.
  • Letno zaradi neposrednih ali posrednih posledic kajenja umre približno šest milijonov ljudi, od tega približno ena desetina zaradi pasivnega kajenja (torej izpostavljenosti cigaretnemu dimu, čeprav sami ne kadijo).

kajenje 1V povprečju vsak tretji kadilec umre zaradi posledic kajenja, v ospredju so še vedno rakave bolezni. V Sloveniji za pljučnim rakom letno v povprečju zboli okrog 1000 ljudi; od tega jih je 90 odstotkov kadilcev. Cigarete povečajo tveganje za razvoj raka v celotnem dihalnem traktu (od nosu preko žrela in grla do pljuč), na prebavilih (od požiralnika preko želodca in širokega črevesja do danke), sečilih (predvsem sečnem mehurju), notranjih organih (jetra, trebušna slinavka), poveča pa tudi tveganje za razvoj levkemij, raka na materničnem vratu in tako dalje. Po statističnih ocenah je približno ena od treh smrti, ki jih povzroči rak, posledica cigaret. Poleg tega cigarete v povprečju za dva- do štirikrat povečajo tveganje za srčne infarkte in možganske kapi. Kadilci so v povprečju pogosteje v bolniškem staležu od nekadilcev in pogosteje potrebujejo zdravniško oskrbo.

Vedno več kadilk med mladimi dekleti

kajenje dr svetuje 2Število kadilcev se je v zadnjih treh desetletjih v večini demografskih skupin zniževalo – le pri mladih dekletih je strmo naraslo. Tako po podatkih WHO (z izjemo Evrope) kadi večji delež deklet med 13. in 15. letom kot v kateri koli drugi starostni skupini. To je brez dvoma odraz uspešne (in zelo zaskrbljujoče) agresivne marketinške usmeritve tobačne industrije. Ironija je, da nobenega novega tako škodljivega izdelka, kot so cigarete, dandanes v nobeni od razvitih držav ne bi bilo moč spraviti mimo regulatornih organov. A ker gre za zgodovinsko razvado (in hkrati za enega največjih in najmočnejših lobijev), ki zaradi obdavčitev tudi obilno polni državne proračune, je stanje takšno, kakršno je. Zdravstvena stroka ni nikoli premogla dovolj sredstev, da bi se lahko uspešno borila proti tobačnemu lobiju. Vendar se obetajo premiki na bolje, saj je v zadnjem času politika razvitih držav sprevidela, da je javnozdravstveno finančno breme zaradi cigaret bistveno večje od prilivov zaradi davkov in trošarin, zato se bodo – vsaj v Evropi – v naslednjih letih stvari precej spremenile. Evropska komisija je sprejela vrsto ukrepov, ki bodo, če bo šlo po načrtih, moč- no omejili tobačno industrijo. V današnjih cigaretah je namreč cela vrsta (več deset) aditivov, ki jih delajo »prijaznejše« uporabniku. Dodajanje teh aditivov bo že v naslednjih letih v celoti prepovedano, kar bo cigarete zagotovo priskutilo večini sedanjih kadilcev. Čist tobak, brez dodatkov, namreč smrdi in močno peče ter kot tak nikakor ne bo po željah sodobnega, udobja vajenega človeka.

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112