Klopi in gobe

nov 10

Jeseni nas gozdovi obdarijo s svojimi plodovi. Nabiranje kostanja ali gob pa nosi s seboj skrite nevarnosti, ki se jim lahko ognete, če ste nanje pripravljeni.

gobe klopi 1 dr07Pri nas je skoraj tri tisoč vrst gob, od tega jih je kar nekaj smrtno strupenih ali le pogojno užitnih. Zaradi podobnosti lahko hitro pride do usodnih zamenjav. Zato v primeru težav po zaužitju gob vedno pomislite na možnost zastrupitve. Večina zastrupitev sicer izzveni po začetnih prebavnih težavah, bruhanju in driski, pri resnih zastrupitvah pa lahko tem sledi odpoved jeter ali ledvic ter celo smrt. Če niste prepričani, kaj je vzrok vaših težav, vzemite vzorec zaužitih gob ali izbruhanine in se takoj napotite k zdravniku. V kolikor se sum potrdi, je treba z zdravljenjem začeti čim prej. Pregledati je treba tudi vse člane, ki so zaužili isti obrok, tudi če morda še nimajo težav. Pogosto podcenjena nevarnost, ki preži na nas v naravi, so klopi. Živijo v gozdni podrasti, grmovju in travi vse do 600 metrov nadmorske višine ali celo višje. Ob milih zimah in vlažnih pomladih so še bolj dejavni. Nevarnost okužbe traja od februarja pa vse do novembra. Ker ima slina klopa anestetičen učinek, njegov vbod ne boli. Zato je treba klopa aktivno iskati na koži po vsakem sprehodu v naravi. Pri človeku se klop najpogosteje pritrdi na lasišče, ušesa, pregibe komolčnega in kolenskega sklepa, dlani in stopala. Klopi pri nas prenašajo tri vrste bolezni: lymsko boreliozo, klopni meningoencefalitis in humano granulocitno erlihiozo.

Z enim samim vbodom več povzročiteljev bolezni

gobe klopi 2 dr07

Lymska borelioza je najpogostejša bolezen, ki jo prenašajo klopi. Povzroča jo bakterija Borelia burgdorferi in je razširjena po vsej Sloveniji. Po incidenci smo s približno 5000 do 6000 novimi primeri na leto v svetovnem vrhu. Najznačilnejša zgodnja oblika te bolezni je erythema migrans, ki se po nekaj dneh pojavi na mestu vboda kot rdeč izpuščaj s centralno bledico, ki traja lahko več tednov. Če je premer obroča večji od 5 centimetrov ali ne izgine več kot en teden, to zadošča za klinično diagnozo in začetek zdravljenja z antibiotikom. Posledica zamujene prepoznave so okužbe notranjih organov, kot na primer srčne mišice (miokarditis, motnje prevajanja), ter prizadetost sklepov, živčevja (pareza obraznega živca, meningitis, radikulitis), kože in oči. Zdravimo jo z antibiotikom.

gobe klopi 3 dr07

Druga bolezen, ki jo prenašajo klopi, je klopni meningoencefalitis (KME), ki je pri nas endemičen. Njegov najpogostejši prenašalec je klop Ixodes ricinus. Bolezen navadno poteka v dveh stopnjah. Prva faza se pojavi teden ali dva po vbodu z gripi podobnimi znaki, slabim počutjem, utrujenostjo, bolečinami v mišicah, sklepih, glavobolom in prebavnimi motnjami. Sledi prosti interval, ki traja nekaj dni do treh tednov, ko je bolnik povsem brez težav. Nato nastopi druga faza prizadetosti živčevja. Značilni simptomi so glavobol, vročina, slabost, bruhanje in otrdelost vratu. Prizadetega pogosto moti svetloba. Možne so tudi ohromitve udov in dihalnih mišic ter razne stopnje motenj zavesti, celo koma. Smrtnost je eno- do dvoodstotna. Posledice lahko izzvenijo po več mesecih ali ostanejo trajne. Po prebolelem meningitisu, ki pušča trajno imunost, bolnikom svetujemo ogibanje soncu in alkoholnim pijačam. Velikokrat ostanejo posledice, kot so glavobol, depresija, zmanjšana sposobnost koncentracije in ohromitve. Zdravljenje je simptomatsko. Najučinkovitejši ukrep za zaščito pred KME je cepljenje s tremi odmerki cepiva, ki ga je treba po treh do petih letih obnoviti. Zaželeno je, da se cepljenje opravi že v zimskih mesecih, da je zaščita v poletnem času že popolna.


gobe klopi 4 dr07Humana granulocitna erlihioza je bolj znana v zadnjih nekaj letih in jo povzroča znotrajcelični bacil, ki napade krvne celice. Klinična slika je zelo podobna prvi fazi KME. Poteka kot neznačilna vročinska bolezen, ki se pojavi po vbodu klopa. Bolniki tožijo zaradi glavobola, utrujenosti in hudih bolečin v sklepih. V laboratorijskih preiskavah pogosto najdemo znižano število posameznih ali vseh vrst krvnih celic, povišane jetrne encime in vnetne parametre (C reaktivni protein). Bolezen prav tako zdravimo z antibiotiki. Če se po vbodu klopa ne pojavijo bolezenski znaki, obisk pri zdravniku ni potreben.

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
 
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112