Prihaja gripa

okt 10

Infekcijsko bolezen ptic in sesalcev, ki jo poznamo pod skupnim imenom gripa, povzroča red virusov RNA (virusi influence) iz družine Orthomyxoviridae. Virusi te družine zelo hitro mutirajo, zato se vsako leto ponavljajo novi sevi virusov. Gre za kapljično infekcijo, prenosljivo z aerosoli in dotikom z okuženimi predmeti.

Najučinkovitejša zaščita pred gripo je cepljenje

Različni sevi virusov so med seboj različno virulentni, kar pomeni, da ob stiku z njimi ni pri vseh enaka možnost okužbe. Posamezni sevi praviloma niso enostavno prenosljivi med posameznimi vrstami, zato je na primer prenos različnih oblik ptičje gripe na ljudi redkost. Res pa je, da se večina sevov, ki delajo preglavice ljudem, razvije kot okužba živali ter se nato v zelo slabih higienskih razmerah prenese na ljudi in zatem razširi. Domnevamo, da so največji naravni rezervoar virusov influence živina in ptiči na Kitajskem. Najpogostejši simptomi gripe so mrzlica, vročina, boleče grlo, bolečine v mišicah in sklepih, glavobol, kašelj, oslabelost in splošno slabo počutje. Simptome gripe je prvi zanesljivo opisal že Hipokrat pred približno 2400 leti. Glavni simptom, ki loči gripo od drugih prehladnih bolezni, je mrzlica, saj je ta v pravi obliki pri prehladnih boleznih redka. Lažjih oblik gripe ni možno zanesljivo ločiti od prehlada. Tako imenovana trebušna gripa nima nobene povezave z virusi influence.

Epidemije in pandemije

Občasno razširjenost gripe znotraj posameznih območij doseže takšne razsežnosti, da posamezne države razglasijo epidemijo gripe. Kadar se epidemija razširi po vsem svetu, govorimo o pandemiji. V prejšnjem stoletju so svet pretresle tri pandemije gripe, od katerih je nedvomno najbolj znana tako imenovana španska gripa, ki je v letih 1918–20 terjala med 40 in 100 milijonov žrtev po vsem svetu. Azijska gripa (1957–58) in hongkonška gripa (1968–69) sta zakrivili približno milijon smrtnih žrtev vsaka. Epidemije gripe po vsem svetu še vedno v povprečju vsako leto povzročijo približno pol milijona smrtnih žrtev, zato razmislek o preprečevanju in cepljenju nikakor ni odveč.

Cepljenje in zdravljenje

Najučinkovitejša zaščita pred gripo je cepljenje. Najbolj razširjeno je trivalentno cepivo, ki je na voljo tudi pri nas in ščiti pred tremi najpogostejšimi sevi gripe iz pretekle sezone. Ker je možno, da epidemijo v novi sezoni povzroči sev, ki v preteklem letu ni delal težav, je seveda možno, da cepivo ni učinkovito. A na srečo je pri virusih influence dovolj navzkrižne podobnosti, da cepivo pogosto vsaj deloma zaščiti tudi proti novemu sevu gripe. V praksi to pomeni, da bo posameznik sicer morda vseeno zbolel, a bo bolezen potekala v lažji obliki, krajši čas in z manj zapleti. Cepljenje je preprosto, varno in učinkovito, saj v povprečju zagotavlja več kot 75-odstotno zaščito. Alergije na cepivo so izjemno redke, so pa nekoliko pogostejše lokalne reakcije, kot na primer rdečine, otekline in nekaj dni trajajoče bolečine na mestu cepljenja. Gre za prehodno in nenevarno nevšečnost. Cepljenje je priporočljivo za vsakogar, še posebno pa za starejše in tiste s kroničnimi boleznimi, ki so zaradi tega bolj podvrženi okužbam in zapletom. Ob že prisotni okužbi so zdravila precej manj učinkovita. Glavna ovira je, da je zdravilo treba pričeti jemati znotraj 24 ur po pojavu prvih simptomov, ki pa so pri gripi povsem enaki tistim pri običajnem prehladu. Od zdravil za zdravljenje že prisotne gripe je pri nas na voljo oseltamivir fosfat (Tamiflu®).

Zapleti

gripa 1 dr06

Gripa je silno neprijetna okužba – glavobol in bolečine v mišicah so lahko malodane neznosni – a sama po sebi večinoma ni nevarna. Virus sam sicer lahko povzroča krvavitve in pljučni edem, vendar na srečo redko. Pogostejši in zelo nevaren zaplet je sekundarna bakterijska okužba, ki se najpogosteje pokaže kot pljučnica in je najpogostejši vzrok umrljivosti zaradi gripe. Zapleti zahtevajo dodatno ukrepanje in zdravniško oskrbo.


Preprečevanje

Pomembni so ukrepi za zmanjševanje možnosti prenosa virusov. Med epidemijo gripe se je treba ogibati javnim prostorom, v katerih se zadržuje veliko ljudi (npr. trgovski centri). Pomembno je razkuževanje rok, že zboleli posamezniki pa najbolj pomagajo s tem, da si vestno pokrivajo usta med kašljem. Koristno je prezračevanje prostorov, v katerih se ljudje zadržujejo.

Kako ukrepati in kdaj do zdravnika

Posebno učinkovitih zdravil za zdravljenje gripe ne poznamo, zato sama gripa pravzaprav ni vzrok za obisk zdravnika. Potrebno je počivati ter uživanje primernih količin tekočin (za sicer zdrave tri in več litrov dnevno, tisti z boleznimi srca ali ledvic pa se morajo ravnati po navodilih zdravnika) in analgetikov. Med slednjimi sta zagotovo najbolj primerna paracetamol (Lekadol®) in acetilsalicilna kislina (Aspirin®). Različne oblike gripe trajajo v povprečju med pet in sedem dni, nato pride do izboljšanja. Utrujenost po preboleli gripi se lahko vleče tudi mesec dni. Zelen ali rjavkast izpljunek ob kašlju, vztrajno slabšanje simptomov ali težave z odvajanjem vode so za gripo neobičajne in so vsekakor dober razlog za obisk zdravnika (v redni ambulanti, ne urgenci). Nenadna hitra poslabšanja simptomov in zmedenost ter zapleti so razlog za takojšen obisk zdravnika, visoka temperatura brez pridruženih drugih simptomov pa ne.

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112