Potovalna lekarna - Kaj vzeti na dopust

jun 13

Poletje je pred vrati in s tem tudi čas izletov in potovanj. Mnogi se boste odpravili na krajša ali daljša potovanja v bližnje ali pa bolj eksotične kraje. Ne glede na trajanje in cilj poti je priporočljivo potovanje dobro načrtovati.

lekarna 1 dr03

Še zlasti je to pomembno, kadar potujejo cela družina, družina z majhnimi otroki, nosečnice, doječe matere ali bolniki s kroničnimi boleznimi. Pomemben sestavni del prtljage je tudi potovalna lekarna, ki jo prilagodimo cilju, načinu, trajanju, namenu in aktivnostim na potovanju ter starosti, spolu, psihofizični kondiciji in predhodnemu zdravstvenemu stanju popotnikov (kronične bolezni, predhodne poškodbe, operacije).

Na potovanju so popotniki izpostavljeni zdravstvenim težavam in nevarnostim za zdravje, naj bo poškodbam ali boleznim. Vodilni vzrok obolevnosti med popotniki je driska, sledijo okužbe dihal in kože ter vročinska stanja. Bolezni na potovanju so lahko le neprijetnost (npr. potovalna sla- Kaj vzeti na dopust Andreja Švagelj, dr. med., specialistka družinske medicine Poletje je pred vrati in s tem tudi čas izletov in potovanj. Mnogi se boste odpravili na krajša ali daljša potovanja v bližnje ali pa bolj eksotične kraje. Ne glede na trajanje in cilj poti je priporočljivo potovanje dobro načrtovati. Potovalna lekarna bost, blaga driska, prehlad, vnetje žrela in sečil), lahko pa tudi resno ogrozijo življenje (npr. malarija, prometne nesreče, krvni strdki v globokih venah nog – venske trombembolije na dolgih letih zaradi utesnjenega sedenja, dehidracije in pomanjkanja gibanja, ter strdki v pljučih). Na potovanjih nemalokrat nastopijo težave tudi v zvezi s časovnim zamikom (npr. aplikacija inzulina pri bolnikih s sladkorno boleznijo, motnje cirkadianega ritma …), vodilni vzroki smrti na potovanju pa so bolezni srca in ožilja ter nesreče oziroma poškodbe.

Zaradi navedenih nevarnosti za zdravje je pomembno načrtovanje bivanja med potovanjem in tudi poti tja in nazaj. Načrtujte in Pozanimajte se o nalezljivih boleznih na tem območju, preskrbi s pitno vodo, neoporečnosti hrane, zunanji temperaturi podnevi in ponoči, vrsti insektov, o zdravstveni službi in oskrbi v primeru potrebe po zdravstveni oskrbi (telefonska številka in naslov).

Za potovanje se je treba dobro psihofizično in zdravstveno pripraviti. Zdravstvena pripravljenost pri zdravih, še zlasti pa pri bolnikih s kroničnimi boleznimi naj obsega posvet ali pregled pri osebnem zdravniku oziroma pediatru, pred eksotičnimi potovanji pa tudi posvet v ambulanti za potnike ter pripravo potovalne lekarne. Pred odhodom je zelo priporočljiv pregled pri zobozdravniku.

Potovalna lekarna

V vaši prtljagi ne sme zmanjkati prostora za potovalno lekarno. Potovalno lekarno prilagodite državi, ki jo boste obiskali, delom dežele (mestu ali podeželju), načinu potovanja in bivanja, trajanju potovanja, letnemu času, načrtovanim aktivnostim, starosti popotnikov, morebitnim predhodnim zdravstvenim težavam in kroničnim boleznim, morebitnim kontraindikacijam za jemanje zdravil ter individualnim izkušnjam s prejšnjih potovanj.

Osnovna potovalna lekarna naj vsebuje:

  • sanitetni material (razkužilo za kožo, obliži, sterilni zloženci, komprese, povoji, bel lepilni trak, elastični povoj, pestovalna ruta, steristrip, rokavice za enkratno uporabo),
  • pripomočke za higieno (vlažilni in navadni papirnati robčki, termometer, pinceta, pinceta za odstranjevanje klopov, ostre škarje, ščipalnik za nohte, varnostne sponke, ušesni čepki, injekcijska igla in brizgalka)
  • pripomočke za bivanje (repelent proti komarjem oziroma klopom, mreža proti komarjem, spirala proti komarjem, krema za sončenje z ustreznim zaščitnim UVA- in UVB-faktorjem, sončna očala, zaščitno pokrivalo, kondomi, tamponi, vložki, če imate dojenčka, plenice, sterilizator za vodo in stekleničke),
  • zdravila (tablete, sirup ali svečke za zniževanje vročine in proti bolečinam – paracetamol in nesteroidni antirevmatiki, tablete ali sirup in gel proti alergiji – antihistaminiki, tablete proti zgagi in spahovanju – antacid ali H2 antagonist, antibiotično kremo ali kapljice za oči, vazokonstriktorske kapljice za nos, pastile za boleče in vneto žrelo, antibiotična krema za kožo, tablete proti potovalni slabosti, uspavalo, svečke proti kratkotrajnemu zaprtju, zdravila, ki jih redno jemljete, specifične probiotike za preprečevanje driske na potovanju, prašek za rehidracijo, po posvetu z zdravnikom antibiotik proti driski, antibiotik širokega spektra, antibiotik za zdravljenje okužb spodnjih sečil, tablete ali svečke proti bruhanju, tablete proti krčem).

lekarna 2 dr03

Vsekakor v potovalni lekarni ne smeta manjkati antipiretik (sredstvo za zniževanje povišane telesne temperature) in analgetik (sredstvo za lajšanje bolečin), kot sta paracetamol in nesteroidni antirevmatik (npr. ibuprofen, diklofenak, naproksen …). V primeru alergije na sonce in hrano priporočamo tablete antihistaminika, za blaženje srbečih pikov na koži pa antihistaminik v obliki gela. Zaradi drugačne prehrane ali čezmernega uživanja alkohola (ki se odsvetuje) lahko na potovanjih pride do zgage in spahovanja zaradi povečanega izločanja želodčne kisline, zato vzemite s seboj antacid (npr. hidratalcit) ali H2 antagonist (npr. ranitidin). Če imate težave s potovalno slabostjo, vzemite primerna zdravila proti slabosti, bruhanju in omotici ter ob zaužitju upoštevajte opozorila proizvajalca glede upravljanja vozil (npr. difenhidramin). Po posvetu z osebnim zdravnikom poskrbite tudi za primerna zdravila za nespečnost in za strah pred letenjem. Njihova farmacevtska oblika naj bo prilagojena jemanju na poti, ko boste morda brez vode in jih bo treba raztopiti v ustih ali žvečiti.

Potovalna lekarna mora vsebovati tudi zdravila, ki jih redno jemljete zaradi kroničnih bolezni (zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni, zvišanega krvnega pritiska, angine pektoris, astme, hemofilije, holesterola, Parkinsonove bolezni ...) ali preventivno (kontracepcijske tablete, injekcije adrenalina ob alergiji na čebelji pik …). Količina zdravil za zdravljenje kroničnih bolezni naj zadošča za celotno potovanje in še dva tedna več, za primer nepredvidenega podaljšanja potovanja. Popotnik s kronično boleznijo naj ima pri sebi zdravniško potrdilo v angleščini s kratkim opisom bolezni (diagnoza naj bo v latinščini) in seznamom zdravil, ki jih redno jemlje (navedeni naj bodo tovarniško in generično ime zdravila in odmerki). Če med potovanjem pride do zapletov, bodo te informacije neprecenljive. Da bi se ognili težavam na meji, boste potrebovali zdravniško potrdilo za prenašanje uspaval, narkotičnih analgetikov, inzulina in seta za injiciranje inzulina ter seta za samopomoč ob alergični reakciji ali piku žuželke.

Pri zdravniku ali farmacevtu preverite vpliv izpostavljanja soncu in jemanja zdravil zaradi možnosti fotosenzibilizacije. Številna zdravila lahko ob sočasnem izpostavljanju sončnim žarkom sprožijo v telesu preobčutljivostne reakcije, ki se pokažejo kot izpuščaj na koži. Med ta zdravila sodijo nekateri nesteroidni antirevmatiki, antiaritmiki, tiazidni diuretiki, triciklični antidepresivi, kemoterapevtiki, oralni antidiabetiki, sulfonamidni, tetraciklinski in kinolonski antibiotiki, antihistaminiki in dermalni pripravki. Take reakcije lahko nastanejo tudi ob uporabi pripravkov iz zdravilnih rastlin (šentjanževka), pogoste pa so tudi ob uporabi kozmetičnih izdelkov (dišave, odišavljena mila, vodice po britju, šamponi z dodatkom premogovega katrana, kreme za beljenje kože, kreme z alfa in beta hidroksi kislinami, kreme za sončenje z derivati paraaminobenzojske kisline).

Vsak popotnik mora pred odhodom natančno poznati zdravila v potovalni lekarni in bolezni, ki ga lahko doletijo in ogrožajo na poti. O primernosti zdravil v potovalni lekarni in dopolnitvi osnovne potovalne lekarne glede na lastne potrebe ali potrebe sopotnikov se posvetujte z osebnim zdravnikom, zdravnikom v ambulanti za potnike ali pediatrom. Na potovanje nikoli ne jemljite rabljenih zdravil, ki so vam jih podarili prijatelji ali znanci ali pa ste jih kupili na medmrežju. Potovalna lekarna naj bo na enem mestu v priročni torbici in na varnem pred otroki. Zdravila pustite v originalni embalaži in zadržite navodilo za uporabo. Med transportom in med bivanjem morajo biti zdravila shranjena na primerni temperaturi, skladno z navodili za uporabo. Praviloma se shranjujejo pri sobni temperaturi, ki ni višja od 25 stopinj Celzija. Za zaščito zdravil pred velikimi temperaturnimi spremembami lahko uporabite alufolijo ali drug izolacijski material. Pozorni bodite tudi na shranjevanje zdravil s posebnimi zahtevami za shranjevanje (npr. inzulin). Zdravila naj bodo zaščitena pred svetlobo in vlago.

Pri potovanju z avtomobilom naj bo potovalna lekarna v potniškem prostoru, in to tako poleti kot tudi pozimi. Pri potovanju z letalom, vlakom ali ladjo imejte potovalno lekarno, a brez ostrih predmetov (britvice, škarje, injekcijske igle …), v osebni prtljagi. Tako boste zagotovili najprimernejšo temperaturo shranjevanja zdravil med potovanjem, zdravila pa boste imeli tudi ob izgubi oziroma zakasnitvi prtljage vedno pri roki. V potovalno lekarno sodi tudi kartica zdravstvenega zavarovanja za potovanja v Sloveniji, za tujino potrdilo o zdravstvenem zavarovanju in potrdilo o cepljenjih (za nekatera območja sveta). Pred odhodom v tujino je priporočljivo, da se doma zdravstveno zavarujete za primer potrebe po zdravstvenih storitvah v tujini.

Z otrokom na pot

lekarna 3 dr03Otrokovi starosti in zdravstvenemu stanju je treba prilagoditi obliko, čas, trajanje potovanja in potovalno lekarno. Starostno mejo je za potovanje v določene kraje težko postaviti, a kadar potujemo z majhnim otrokom, vedno obstaja dodatno zdravstveno tveganje, zato se moramo dobro pripraviti. Največja skrb naj bo usmerjena v ustrezno zdravstveno zaščito, še zlasti je to pomembno, če se podajamo v neznane in oddaljene tropske kraje. V tropske kraje naj se starši odpravijo z večjimi otroki in otroki brez kroničnih bolezni, še zlasti tistimi, ki slabijo imunski sistem. Vsaj šest do osem tednov pred predvidenim odhodom v trope je treba obiskati pediatra, ki bo otroka pregledal. Tako bo še dovolj časa za vsa preventivna cepljenja, tudi tista iz sheme obveznega cepljenja, ki jih otrok še ni opravil.

Prehranjevanje in umivanje rok sta najpomembnejša dejavnika, na katera morajo biti starši na potovanju pozorni. Dojenčke naj mame dojijo ali hranijo z mlečno formulo, pripravljeno z ustekleničeno vodo. Morda boste potrebovali tudi sterilizator za vodo in termo posodo. A paziti je treba tudi pri umivanju zob. Otroci vodo navadno pogoltnejo, ker je za okužbo otrok potrebnih manj klic, pa jim lahko že manjše količine popite vode povzročijo prebavne težave. Vrečke za oralno rehidracijo in paracetamol (sirup ali svečke) imejte vedno pri sebi. V potovalno lekarno lahko dodate tudi nesteroidni antirevmatik v obliki sirupa (ibuprofen) za zniževanje povišane telesne temperature in lajšanje bolečin. Ne pozabite tudi na sirup za zdravljenje alergij in blažitev srbenja po pikih (antihistanminik). V potovalni lekarni za majhne otroke je smiselno imeti zdravilo proti morebitnim vročinskim krčem. Pri otrocih so pogoste okužbe zgornjih dihal in ušes, zato s seboj vzemite tudi fiziološko raztopino in vazokonstriktorske kapljice za nos. V lekarno dodajte še dovolj plenic, vlažilnih robčkov, mazilo za nego kože na ritki in mazilo ob vnetju kože na ritki ter termometer. Za otroke so na malaričnih območjih primerna repelentna sredstva (<30 % DEET). Kemoprofilaksi z antimalariki je treba pri otrocih nameniti posebno pozornost, saj je potrebna prilagoditev tako vrste kot tudi odmerka zdravil.

Otroke na potovanju najbolj ogrožajo poškodbe in utopitve, zato morajo starši upoštevati vse varnostne ukrepe. Otroke je treba ustrezno zavarovati tudi pred vročino in soncem. Ogibajte se sončenju in gibanju na soncu med 10. in 16. uro, uporabite oblačila in zaščitna pokrivala ter za starost otroka primerno sončno kremo z zaščitnim faktorjem (ne pred prvim letom starosti). Previdnost velja tudi pri kopanju tako v stoječih - tudi zaradi možnosti okužbe z mikrobi - kot tudi v deročih vodah. Ne pozabite na primerne plavalne pripomočke in najljubše igrače (tudi za na pot).

Potovanje v tropih

Vse več popotnikov potuje iz razvitih držav v tropska in subtropska območja, kjer se srečajo z drugačnim mikrobiološkim okoljem. Izpostavljeni so nalezljivim boleznim, ki so v njihovem domačem okolju zelo redke, že izkoreninjene ali pa jih nikoli ni bilo. Vsem, ki se odpravljate na potovanje v oddaljene kraje, zato svetujemo posvet v ambulanti za potnike na območnem zavodu za zdravstveno varstvo vsaj šest do osem tednov pred odhodom. Posvet je prilagojen vsakemu popotniku glede na njegovo starost, zdravstveno stanje, način in trajanje potovanja ter pričakovana tveganja, povezana s območjem potovanja.

Pred odhodom v eksotične kraje (mednje sodijo tudi Turčija, Tunizija, Egipt in Maroko) boste dobili informacije o potrebnih cepljenjih (obnovitvenih, nujnih in priporočenih) in zaščiti z zdravili na potovanju (kemoprofilaksa). V ambulanti boste prejeli tudi informacije o nalezljivih boleznih na območju potovanja in pravilnem ravnanju ob zdravstvenih težavah na poti, med potovanjem ali po njem. Svetovali vam bodo glede uživanja hrane in pijače, ustrezne zaščite pred dehidracijo med potovanjem, zaščite pred piki insektov, kač in škorpijonov, primerne zaščite ob spolnem odnosu, možnosti okužbe s HIV, hepatitisom B in C ob tetoviranju in pirsingu, obsega potovalne lekarne in načinov zmanjšanja tveganj za poškodbo ali bolezen na poti in med bivanjem v tujini. Veliko koristnih informacij boste našli tudi na spletu.

Potovanja v manj razvite države imajo svoje značilnosti, zato so potrebni posebni preventivni ukrepi in prilagoditev vsebine potovalne lekarne. V deželah s tropskim in subtropskim podnebjem obstaja nevarnost dehidracije ob višjih zunanjih temperaturah, povečanem potenju in naporu (npr. trekingi). Treba je piti, tudi če niste žejni. Zgodnji znaki, ki vas bodo opozorili na morebitno dehidracijo, so glavobol, žeja, razdražljivost, utrujenost, slabo počutje in manjše odvajanje urina. Pri pitju vode in uživanju hrane pa je potrebna dodatna previdnost, da se prepreči črevesne okužbe. Pijete lahko samo prekuhano vodo (vreti mora pet minut) ali vodo iz plastenk z originalno zaprtim zamaškom. Pijače ne smete hladiti z ledom, saj je lahko ta narejen iz oporečne vode. Ne jejte sladoleda. Pri uživanju hrane se je treba držati pravila: prekuhaj, prevri, olupi ali pozabi. Sadju, ki ga ne olupite sami ali ga ne operete s prekuhano vodo, se ogibajte. Hrana naj bo prekuhana in sveže pripravljena, mlečni izdelki (sir, mleko ...) pa naj bodo pasterizirani.

Na nekaterih območjih je priporočljivo umivanje zob z ustekleničeno vodo. Tudi med prhanjem in kopanjem preprečite vstop vode v nos in usta, kopajte pa se le v čistih vodah in bazenih.

lekarna 4 dr03Najpogostejša zdravstvena težava na potovanjih v manj razvite predele sveta je potovalna driska, ki jo lahko spremljajo povišana telesna temperatura, trebušni krči, bruhanje in celo krvavitev iz prebavil. Približno 20 do 50 odstotkov popotnikov v tropskih krajih zboli za nekajdnevno drisko. Driske na potovanju ne moremo popolnoma preprečiti, lahko pa zmanjšamo možnosti zanjo. Najpogostejši vir okužbe je hrana (muhe, nečiste roke, nečiste površine, kocke ledu). Za preprečevanje so najpomembnejši zgoraj navedeni higienski ukrepi pri pitju vode in uživanju hrane. Nekateri priporočajo jemanje probiotikov, ki so namenjeni prav preprečevanju drisk na potovanju. Najučinkovitejši bodo, če jih boste začeli jemati že teden dni pred potovanjem. Močne žgane pijače v nasprotju s splošnim prepričanjem ne preprečujejo okužbe. Potovalna driska se razlikuje od tiste v domačem okolju. Ob zmerni do hudi potovalni driski (več kot štiri tekoče stolice dnevno, blatu primešana sluz, kri ali gnoj, vročina) vzemite antibiotik. Osebni zdravnik ali zdravnik v ambulanti za potnike vam bo po posvetu glede na vaš potovalni cilj in morebitne alergije na zdravila predpisal ustrezen antibiotik. S seboj je smiselno vzeti tablete ali svečke proti slabosti in bruhanju ter tablete proti krčem. Uporaba medicinskega oglja v tropih ni priporočljiva. Nevaren zaplet pri potovalni driski je dehidracija, ki jo popotniki pogosto ne prepoznajo pravočasno. Za nadomeščanje izgubljene tekočine in elektrolitov ob driski, bruhanju in čezmernem potenju je najbolje, da imate s seboj oralno rehidracijsko raztopino. Oralno rehidracijsko raztopino si v skrajnem primeru lahko pripravite sami iz litra ustekleničene vode, petih jedilnih žlic sladkorja, kavne žličke kuhinjske soli in soka dveh pomaranč. Za zdravljenje dehidracije so primerne tudi juhe in sokovi. Tekočino je treba uživati v majhnih in počasnih požirkih. Če driska, bruhanje in žeja kljub vsem ukrepom ne prenehajo, morate obiskati zdravnika.

Pred potovanjem v tropske dežele v potovalni lekarni ne pozabite na protimalarijsko zaščito (zdravila in zaščita pred piki komarjev), saj je malarija v tropskih predelih Afrike, Azije, Srednje in Južne Amerike smrtno nevarna bolezen. Cepiva za malarijo še ni (pričakuje se po letu 2015), obstajajo pa preventivna zdravila, ki jih začnite jemati že pred potovanjem, ves čas potovanja in jih jemljite tudi po vrnitvi domov. V preventivo proti malariji spada tudi zaščita spalnih in bivalnih prostorov z mrežami proti komarjem. Tudi nad posteljo naj bo obešena mreža proti komarjem. Komarji, ki prenašajo malarijo, so nevarni predvsem ponoči. Privlačijo jih temna oblačila, zato svetujemo svetla oblačila, ki pokrijejo okončine. Kožo zaščitite z ustreznimi repelenti s čim višjim sintetičnim faktorjem DEET (priporočen je faktor nad 35 %).

Pomembna je tudi primerna obutev, saj pri hoji z bosimi nogami obstaja možnost okužbe z zajedavci oziroma njihovimi ličinkami.

Pozorni bodite tudi po vrnitvi iz tropskih in subtropskih krajev, saj se bolezni, ki ogrožajo popotnike, ne začnejo vedno med potovanjem, ampak se lahko začnejo in nadaljujejo tudi po vrnitvi domov. Pozorni naj bodo zlasti popotniki, ki so potovali le kratek čas in se s poti vrnili bolni ali pa so bolezen preboleli v tropih. Če so preboleli zgolj prehlad, blago drisko ali blago vročino, težave pa so minile same, dodatno ukrepanje ni potrebno. Če pa se temperatura nadaljuje tudi po vrnitvi ali se pojavi šele doma, je potreben takojšen pregled pri zdravniku. Večina tropskih bolezni se lahko razvije še približno tri mesece po vrnitvi. Obstaja tudi vrsta malarije, ki se lahko pojavi več kot pol leta po vrnitvi z malaričnega območja. Kdor je potoval po krajih z nižjim higienskim standardom, naj bo zato še več mesecev po vrnitvi domov pozoren na svoje zdravstveno stanje, ob obisku zdravnika pa mu mora nujno povedati, da je potoval po tropskih krajih.

Pa srečno na pot in obilo užitkov ob druženju in odkrivanju novih krajev!

lekarna 5 dr03

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112