Previdno s soncem

jun 13

Brez sonca življenja na Zemlji ne bi bilo. Njegovi žarki na človeka v mnogih pogledih delujejo blagodejno, ker dobro vplivajo na psihično počutje, poleg tega pa v koži omogočajo nastajanje za življenje pomembnega vitamina D. Vendar sončna svetloba ne prinaša le koristi, saj naši koži pretirano izpostavljanje soncu škodi.

soncenje 1 dr03Sončna opeklina nastane nekaj ur po premočnem delovanju sončnih žarkov na kožo in se pojavi pri vsakomur, ki je dovolj dolgo na soncu. Ljudje se seveda med seboj zelo razlikujemo po barvi polti, to je po sposobnosti tvorbe naravnega rjavega pigmenta melanina, ki ima naravno zaščitno vlogo. Tisti, ki imajo zelo svetlo polt in rdečkaste ali svetle lase ter svetle oči, so za sončne žarke zelo občutljivi. Sončna opeklina se pri njih pojavi že po kratkem izpostavljanju, koža pa skoraj nikoli ne zagori. Veliko bolje jo na soncu odnesejo tisti s temnejšo potjo, temnimi lasmi in temnimi očmi, ki zelo hitro porjavijo, sonce pa jih skoraj nikoli ne opeče. Njihova polt je prilagojena življenju v krajih, kjer je sončno sevanje intenzivno.

Sončna opeklina nastane zaradi prevelikega odmerka ultravijoličnih B (UVB) žarkov. Zaradi vnetja je koža pordela, rdečino pa spremlja neprijeten, pekoč občutek. Pri hudi opeklini je koža intenzivno rdeča z mehurji ter zelo boleča. Vsaka sončna opeklina se spontano umiri v nekaj dneh. Pomaga hlajenje z obkladki, vodnimi geli ali kremami, ki ublažijo neprijeten pekoč občutek, predvsem pa se je treba umakniti s sonca in preprečiti nadaljnjo poškodbo. Zavedati se je treba, da koža opekline ne pozabi nikoli. Okvare, ki jih zapusti, ostanejo vse življenje in pomembno prispevajo k nastanku kožnega raka. Zato zdravega sončenja in zdrave zagorelosti ni. Zagorelost je le obrambni mehanizem našega telesa pred škodljivim vplivom UV-žarkov, ki le nekoliko zmanjša nadaljnjo škodo. Na žalost je v sodobni družbi zagorelost še vedno zelo zaželena in jo mnogi povezujejo z zdravjem in zdravim načinom življenja. Na zaščito pogosto pozabimo ob športnih aktivnostih na prostem, pa tudi spomladi, ko je sonce že močno. V gorah sonce zaradi velike nadmorske višine tudi pozimi lahko povzroči resne opekline.

Tri vrste ukrepov

Pravilna zaščita pred soncem temelji na treh ukrepih. Najpomembnejši je ogibanje soncu v času njegove največje moči, to je med 10. in 16. uro. Takrat je treba omejiti aktivnosti na prostem in se umakniti v senco ali notranjost bivališč. Ker to vedno ni možno, se moramo zaščititi z oblačili in pokrivali. To je drugi ukrep. Kožo zakrijemo z lahkimi, vendar ne preredko tkanimi oblačili, ki pokrivajo čim večjo površino. Glavo pokrijemo s pokrivalom, ki dobro zaščiti obraz in uhlje. Oči zaščitimo s kakovostnimi sončnimi očali. Pravilna uporaba krem z zaščitnim faktorjem je tretji in zadnji ukrep, ki naši koži pomaga, da ostane nepoškodovana in zdrava.

Kreme za zaščito pred soncem

soncenje 2 dr03Kreme vsebujejo zaščitne filtre, ki ščitijo kožo pred škodljivim delovanjem UV-žarkov. Poleg krem so na voljo tudi losjoni, geli in pršila. Ločimo med fizikalnimi in kemičnimi filtri, v zaščitnih kremah pa so navadno prisotni oboji v različnih kombinacijah. Fizikalni filtri, kot sta titanov dioksid in cinkov oksid, so mineralni delci, ki na površini kože odbijajo UVB- in UVA-žarke ter jim ne pustijo, da bi ti prodrli globlje v kožo. Delujejo kot drobna zrcalca. Njihova sestava se ob stiku s sončnimi žarki ne spremeni. Kemični filtri so različne spojine, ki kožo zaščitijo tako, da absorbirajo UVB- in UVA-žarke ter se ob prevzemu njihove energije kemično spremenijo. To pomeni, da se porabljajo in sčasoma postanejo neaktivni.

ZF ali SPF (»Sun Protection Factor«) označuje, kolikokrat dlje smo lahko na soncu brez pojava opekline, kot če bi bili popolnoma nezaščiteni. Večji kot je ZF, boljša je zaščita pred UVB-žarki. Pripravek z ZF 30 nam omogoči, da se na soncu, ne da bi bili opečeni, zadržimo tridesetkrat dlje. ZF 30 ni dvakrat učinkovitejši od ZF 15. Slednji nas zaščiti pred približno 94 odstotki UVB-žarkov, ki pridejo do kože, tisti s ZF 30 pa pred 97-odstotki. Seveda to velja le, če je zaščitni pripravek nanesen v dovolj debelem sloju. Za zaščito celega telesa odrasel človek potrebuje 35 mililitrov zaščitne kreme, kar je približno dve veliki zvrhani žlici. Ker navadno ne uporabimo dovolj zaščitnega pripravka (ga namažemo v pretankem sloju), svetujemo uporabo visokih ZF, ki ob tanjšem nanosu še vedno zagotavljajo dobro zaščito. V Evropi je označevanje zaščitnih pripravkov omejeno z največjim ZF 50+. Dober zaščitni pripravek nas mora ščititi pred UVB- in tudi pred UVA-žarki, ki so prav tako škodljivi. Izberemo kakovostno zaščitno kremo z ustreznim ZF. Tisti, ki jih sonce le redko opeče in hitro porjavijo, lahko izberejo ZF 15 do 30. Tisti, ki imajo svetlo polt, so hitro opečeni in le počasi ali nikoli ne porjavijo, pa morajo poseči po močnejši zaščiti. Zaščitno kremo moramo na kožo nanesti trideset minut, preden gremo na sonce, v dovolj debelem sloju in enakomerno. Vsake dve do tri ure ter po vsakem kopanju in otiranju z brisačo je treba nanos obnoviti. Ne smemo pozabiti na uhlje, tilnik in stopala. Zaščita ni potrebna le na plaži, pač pa pri vseh aktivnostih na prostem.

Zdravniki opozarjajo, da prekomerno izpostavljanje soncu povzroča staranje kože in kožnega raka.

Doc. dr. Liljana Mervic

dr. med., specialistka dermatovenerologije, dermatološka ambulanta Klinike Doktor 24

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112